Slovenija ostaja raj za zlorabe notranjih informacij, saj pri sankcioniranju teh zlorab ni učinkovita.
V ponedeljek se bo začel mednarodni teden ozaveščanja o prevarah. Mednje bi po svoje lahko šteli tudi zlorabo notranjih informacij, ki z nepošteno prakso pri trgovanju z vrednostnimi papirji posameznikom omogoča ustvarjanje premoženjske koristi na škodo drugih. Slovenija na tem področju žal ostaja insajderski raj, saj pri sankcioniranju teh zlorab ni učinkovita. Čeprav je bilo do zdaj zaradi suma insajderstva vloženih več kot sto kazenskih ovadb, so sodni epilog dočakali le obsodilni trije primeri, od katerih pa sta dva padla na vrhovnem sodišču, ki ju je vrnilo v ponovno odločanje.
Najbolj svež je primer Marka Kryžanowskega, kije bil obsojen na enoletno pogojno kazen zaradi zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Te je namreč kupil nekaj dni pred objavo rezultatov družbe, s katerimi je bil kot njen šef seznanjen. V resnici je to šolski primer insajderstva, a vrhovno sodišče je zadevo razveljavilo iz procesnih razlogov. Odločitve sodišč je seveda treba spoštovati, a ta in drugi nekaznovani sumi zlorab vendarle sprožajo nekaj pomislekov.
Ena ključnih težav je dolgotrajnost postopkov pred organi pregona in pravosodja. V preteklosti so namreč številni razvpiti primeri suma insajderstva preprosto zastarali. Zadevi Kryžanowski in pred njim Kristjan Verbič pa sta, čeprav je šlo za razmeroma enostavna primera, pravnomočno obsodilno sodbo dočakali tik pred desetletnim zastaranjem. Zato lahko samo upamo, da bo sodnim mlinom zdaj v dveh letih od razveljavitve uspelo odločiti o omenjenih dveh zadevah.
Zadrego ne le pri zlorabi notranjih informacij, ampak tudi pri vseh drugih kaznivih gospodarskih poslih, povzroča zahteva po dokazovanju naklepa storilca, kar je zelo težko. A pri insajderstvu bi bilo vendarle treba upoštevati, da bi načelno morali vsi, ki imajo opravka z notranjimi informacijam, vedeti, kako z njimi ravnati in kdaj smejo trgovati z vrednostnimi papirji, na katere se te informacije nanašajo. Pravila o ravnanju z notranjimi informacijami niso namenjena sama sebi, ampak skrbijo za enakomerno obveščenost vlagateljev. Zato nesankcioniranje zlorab notranjih informacij lahko daje igralcem v borzni areni napačne signale, daje to sprejemljivo, kar najeda zaupanje v trg kapitala. Kako lahkotno se te informacije obravnavajo, je pred štirimi leti pokazal primer Gorenja, ko je njegov takratni šef notranjo informacijo o možnem prevzemu družbe delil s takratnim premierom.
Skrb vzbujajoča pa je pripomba vrhovnega sodišča, da si ni mogoče predstavljati, da bi Kryžanowski sploh lahko izkoristil notranjo informacijo in si pridobil prednost pred drugimi vlagatelji, ker da je že pred nakupom delnic Petrola za enega od časopisov izjavil, da je poslovanje družbe odlično, s čimer da je podatek o tem postal javen. Pustimo ob strani primernost tega, daje šef borzne družbe pred objavo rezultatov te javno komentiral. Vsekakor pa vsak, ki ima vsaj nekaj osnovnega ekonomskega znanja, ve, da izjave predsednika uprave o odličnem poslovanju družbe, ni mogoče enačiti s konkretnimi rezultati o poslovanju podjetja, zato bi težko govorili o enaki obveščenosti vlagateljev. A če sodišče tako poenostavljeno razmišlja o tako preprostih gospodarskih zadevah, potem se lahko upravičeno vprašamo, kakšen je izid v primeru bistveno večjih in bolj zapletenih zadev, kot so razlastitve ob sanaciji bank, ki prav tako še čaka na sodne mline.
