Simon Šubic Kranj- V tretjem poskusu je skupščina Lona v petek upravo hranilnice vendarle pooblastila, da lahko v treh letih enkrat ali večkrat izvede povečanje osnovnega kapitala za skupno 7, 5 milijona evrov ob predhodnem soglasju nadzornega sveta. Medtem ko v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) napovedujejo možnost sodnega izpodbijanja takšnega sklepa, pa takšno odločitev skupščine pozdravlja kitajski poslovnež Kai Dai, lastnik in direktor švicarske družbe Kylin Prime Group (KPG), ki je s 54, 74odstotnim deležem največji lastnik Lona, ki pa mu je Agencija za trg vrednostnih papirjev lani spomladi zaradi preseganja kvalificiranega deleža brez dovoljenj regulatorjev odvzela glasovalne pravice. Na skupščini je bilo sicer prisotnega skoraj 80 odstotkov kapitala, ob odsotnosti glasovalnih pravic največjega lastnika pa je sklepe lahko potrjevala slaba četrtina kapitala.

KPG je decembra po besedah Kaia Daia svoj delež prenesel na londonski investicijski sklad Kylin Global Investment Fund, ob tem pa čaka, da mu skoraj deset odstotkov delnic vrne še družba Finnep, s čimer bo postal 64, 67odstotni lastnik Lona. Kylin prav tako namerava sodelovati tudi pri potrjeni dokapitalizaciji, seveda pod pogojem, da predhodno pridobi manjkajoče soglasje Banke Slovenije za prevzem.

»Nisem pošast, sem podjetnik, je po zadnji skupščini Lona, ki ga vodi nova uprava z nekdanjim šefom slabe banke Imrejem Baloghom na čelu, poudaril Kai Dai v svojem prvem nastopu za slovensko javnost. Kot poudarja, kljub preteklim zapletom nad Lonom še ni obupal. Ob tem je napovedal, da si bodo z novo, transparentnejšo strukturo in z izboljšano javno podobo še naprej prizadevali za pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za prevzem. »Lon je naša dolgoročna naložba, je zatorej zagotovil kitajski poslovnež, prepričan, da bodo izpolnili vse zahteve regulatorja. Kot je znano, Banka Slovenije med drugim pričakuje, da mu v KPG-ju natančneje pojasnijo tudi izvor kapitala.

Kitajski poslovnež je razložil, da želi KPG stabilizirati Lon in ga razviti v konkurenčno banko. Kot je pojasnil, v Sloveniji, kjer je v zadnje pol leta preživel večino svojega časa, vidi tudi druge poslovne priložnosti, za kar je najel tudi lokalna svetovalca Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave NLB, in Aleksandra Vozla, nekdanjega člana uprave Abanke. Tako je že postal solastnik nekdanje poslovne stavbe Droge Kolinska v Portorožu, zanima pa se tudi za investiranje v srčno kirurgijo. Kai Dai še meni, da bo s svojo prisotnostjo v Sloveniji za naložbe pri nas pritegnil tudi druge kitajske vlagatelje. Tudi sicer pa KPGjeva podružnica v Veliki Britaniji Kylin Prime Capital veliko vlaga v Evropi in Aziji, osredotočeni pa so predvsem na upravljanje premoženja in investicijsko svetovanje, medije ter izobraževanje in raziskave, je dodal.

Kot omenjeno, medtem v VZMD razmišljajo o sodnem izpodbijanju potrjene dokapitalizacije Lona za 7, 5 milijona evrov, ker po njihovem mnenju sklep predvideva možnost delne izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic. To po njihovi razlagi pomeni, »da lahko uprava ob predhodnem soglasju nadzornega sveta predkupno pravico ponudi le petdesetim največjim delničarjem družbe (od skupno 194 delničarjev)«. Ob dejstvu, da se lahko število delnic praktično podvoji, bi mali delničarji v primeru njihove izključitve iz dokapitalizacije praktično ostali brez vsakršnega vpliva v družbi, pojasnjujejo. »Sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet, namreč predvideva odpravo nekaterih statutarnih varovalk, ki ščitijo predvsem male delničarje. Hkrati se je v zadnjem letu v precejšnji meri porušilo zaupanje delničarjev do vodstva družbe, zaradi česar je prišlo tudi do zmanjšanja oziroma prodaje dobre polovice iz svežnja delnic, ki se je združil pod okriljem prizadevanj VZMD, še izpostavljajo.

Predsednik VZMD Kristjan Verbič sicer upa, da bo njihova napoved tožbe zoper sklep o dokapitalizaciji, za njeno vložitev imajo trideset dni časa, »služila kot varovalka« in bo vendarle prišlo »do plodnejših pogovorov o možnostih za izstop manjšinskih delničarjev iz družbe pod poštenimi pogoji«.

Medij: Gorenjski glas

Avtor: Simon Šubic

Stran: 3