»Kratkoročne obveznosti družbe na dan 31. december 2022 presegajo kratkoročna sredstva za 117, 8 milijona evrov, kar pomeni pomembno plačilnosposobnostno tveganje za družbo Takšno stanje nakazuje obstoj pomembne negotovosti o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje, je v letnem poročilu telekomunikacijske družbe T-2 za leto 2022 zapisal revizor Deloitte.

Spomnimo, da je T-2 že leta 2010 razglasil insolventnost, med letoma 2015 in 2017 v stečaju na predlog državne slabe banke DUTB, a je ustavno sodišče sklep o začetku stečaja marca 2017 razveljavilo. Sledila je prisilna poravnava, ki jo je T-2 končal leta 2021. Spor med državo in Krčem traja že skoraj desetletje.

Dodajmo, daje T-2 marca letos, torej po že zaključeni bilanci, spet izdajal komercialne zapise v vrednosti 28,49 milijona evrov (torej še za dva milijona več od lanske izdaje), s katerimi se kratkoročno financira. Komercialni zapisi, ki so-odvisno od vplačila-obrestovani po od 5,2 do 5,5 odstotka in imajo dospelost 364 dni, so zavarovani s premoženjem izdajatelja. Obveznosti iz komercialnih zapisov so sicer še posebej zavarovane z zastavno pravico prvega reda ter prepovedjo prodaje več kot 25-odstotnega deleža T-2, kije v lasti največjega delničarja, družbe Gramol, izhaja iz prospekta komercialnih zapisov, ki smo ga pridobili.

Prav tako moramo opozoriti, da sta 31. julija v stečaj šli dve Krčevi podjetji, povezani s T-2, sodišče je o tem odločalo tri leta. Poleg tega je tudi proti T-2 (kot proti preostalim operaterjem) 1. marca letos vložilo tožbo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v vrednosti 39,1 milijona evrov zaradi enostranskega dvigovanja cen naročniških paketov. V T-2 menijo, daje tožba tako po višini kot tudi po temelju neutemeljena.

Kako v T-2 pojasnjujejo revizorjevo opozorilo?

»Kratkoročne obveznosti vključujejo predvsem komercialne zapise v višini 26,435 milijona evrov, ki se bodo po razrešitvi spora s SDH refinancirali z dolgoročnim dolžniškim financiranjem, ter kratkoročne obveznosti do povezanih oseb v višini 29,236 milijona evrov. Nadalje med kratkoročnimi obveznostmi do povezanih oseb družba beleži predvsem obveznosti iz prisilne poravnave v višini 19,924 milijona evrov, za katere so upniki tekom prisilne poravnave podali izjavo o podrejenosti teh svojih terjatev, in sicer da bodo plačane, ko bodo poplačane vse ostale obveznosti, oziroma bodo namenjene za konverzijo v kapital družbe, v pojasnilih k izkazom piše poslovodstvo T-2, na čelu katerega je Jure Valjavec; Jurij Krč je prokurist.

Med 66,32 milijona evrov kratkoročnih posojil je najvišja (50,539 milijona evrov) obveznost do upnika SDH (ta je pripojil DUTB), v zvezi s tem imata sodni spor. »SDH se mora, tudi na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, poplačati iz premoženja, danegavzavarovanje, da bi se sploh ugotovilo, koliko znaša terjatev, ki jo mora T-2 plačati Šele ko bo vrednost navadne terjatve znana, jo bo skladno s pravili ZFPPIPP moč uveljaviti, kot izhaja iz potrjene prisilne poravnave, kije sicer že končana. Če bi jo T-2 plačal prej, bi glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča nepošteno privilegiral SDH (DUTB) v primerjavi z drugimi navadnimi upniki, na katerih terjatve je (enako kot na terjatve DUTB) učinkovala potrjena prisilna poravnava. Zato T-2 ne sme plačati navedene terjatve, dokler ne bo v sodnem postopku ugotovljeno, koliko sploh znaša. Izvršilni postopek, vezan na unovčitev ločitvene pravice, ki bo to omogočil, pa poteka od leta 2013. Šele ko bo prišlo do unovčitve, bo torej znana vrednost navadne terjatve, ki pa se bo poplačala skladno s potrjeno prisilno poravnavo. Ker T-2 ne sme plačati navedene terjatve, dokler postopek za unovčitev ločitvene pravice ne bo pravnomočno končan, po stališču Ustavnega sodišča, sodišče ne sme dovoliti (na morebitni predlog upnika- v našem primeru DUTB oziroma SDH) izvršbe presumptivno zavarovane terjatve v polnem obsegu zgolj na drugo premoženje oziroma tudi na drugo premoženje prej ali istočasno kot na zastavljeno premoženje, ker s tem dopusti tveganje preplačila upnika oziroma izogib pogojem prisilne poravnave. Plačilo bo družba lahko izvedla šele potem, ko bo pravnomočno odločeno o unovčitvi ločitvene pravice v odprtem izvršilnem postopku.

In še: »Poslovodstvo je mnenja, da predpostavka delujočega podjetja obstaja, kar je bilo potrjeno tudi v primeru refinanciranja komercialnih zapisov, ki jih je družba ob zapadlosti uspešno reprogramirala. To kaže na določeno stopnjo zaupanja financerjev, prav tako je družba v stiku s SDH glede nadaljnjih pogajanj. V primeru, da bi družba morala plačati celotni znesek obveznosti do SDH, ima družba dovolj premoženja in planiranih denarnih tokov, da tudi v tem primeru delujoče podjetje ne bi bilo vprašljivo, kar pomeni, da predpostavka delujočega podjetja obstaja.

Kako je posloval T-2 v letu 2022? Komaj pozitivno, dolg še navzgor

Čeprav so se prihodki od prodaje lani glede na leto 2021 povečali za 8,6 odstotka (na 109,5 milijona evrov), je bil T-2 pod črto komaj pozitiven. Ustvarili so le 27 tisoč evrov čistega dobička, medtem ko je lani znašal 12,2 milijona evrov. V družbi pojasnjujejo, da so se jim stroški prodaje povišali za 10,3 odstotka zaradi višjih stroškov prodaje (rast TVpravic, roaminga kot posledici prenehanja epidemije covida19 in stroškov za dodatno plačljive storitve posredovanja sporočil). Drugi stroški (brez prevrednotovalnih odhodkov in amortizacije) so se glede na leto 2021 zvišali za 8,2 odstotka zaradi višjih stroškov dela in stroškov omrežja. Pred davki so imeli 1,2 milijona evrov dobička, »predvsem zaradi slabitve terjatve do povezane osebe«. Tudi kratkoročna sredstva so se glede na leto 2021 zmanjšala za šest odstotkov zaradi slabitve terjatve do povezane osebe, medtem ko seje kratkoročni dolg povečal za 3,9 odstotka, dolgoročne obveznosti pa se niso pomembeneje zmanjšale glede na leto 2021.

Podrobnejši pregled obveznosti kaže, da so se T-2 lani povečale tako finančne kratkoročne obveznosti (za skoraj štiri milijone evrov, na 92,756 milijona evrov) kot kratkoročne obveznosti do povezanih oseb (za slaba dva milijona evrov, na 29,236 milijona evrov). Dolgoročne finančne obveznosti so se zmanjšale za 780 tisoč evrov, na 4,749 milijona evrov, dolgoročne obveznosti do povezanih oseb pa so se povečale za milijon evrov, na 6,738 milijona.

Delo: Telemach zanima optika T-2 Telekomunikacijski operater Telemach se zanima za nakup optičnega omrežja T-2, neuradno piše Delo. Telemach namerava za naložbe v prevzeme, optično in mobilno omrežje ter frekvencijski spekter do konca leta nameniti več kot 500 milijonov evrov, je prejšnji teden za poslovno prilogo Dela in hrvaškega Jutamjega lista dejal donedavni šef slovenskega in hrvaškega Telemacha Adrian Ježina, slovensko družbo od sredine oktobra vodi Tomislav Čizmič. Poslovanje T-2: obveznosti rastejo (v mio EUR) Prihodki od prodaje Čisti dobiček 0 Skupne obveznosti Viri: letna poročila družbe