Tako v VZMD apelirajo na SDH, ki ima v večini primerov – zaradi dovolj velikega in praviloma ključnega lastniškega deleža – možnost zahtevati širitev dnevnega reda, naj še pravočasno predlagajo razširitve dnevnih redov oz. dodatno točko o znižanju prejemkov članom Uprav in Nadzornih svetov. Rok za tovrstne zahteve je v nekaterih primerih tik pred iztekom (npr. pri Zavarovalnici Triglav, d.d.).

Ob tem v VZMD ponavljajo svoje stališče, da bi družbe v večini primerov morale izvesti izplačila dividend ter da je ne-delitev le teh pogosto v nasprotju s sprejetimi dividendnimi politikami oz. z zagotovili poslovodstev družb, podanih na preteklih skupščinah. V VZMD še opozarjajo, da je - glede na izrecna določila Zakona o gospodarskih družbah - sklep skupščine izpodbojen, če se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.

VZMD sicer - kljub javnemu pozivu - še vedno ni prejel nikakršnih študij, analiz ali informacij, na podlagi katerih bi bila pripravljena ad-hoc in škodljiva stališča, objavljena v nedavnem Pozivu Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), Pozivu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in Makrobonitetnem ukrepu Banke Slovenije, ki so priporočali in zahtevali ne-izplačilo dividend. "Zato v VZMD resno dvomimo o obstoju resnih dokumentov, ki bi kakorkoli opravičevali zadevna sporna stališča in odločitve, z izjemno daljnosežnimi, škodljivimi konsekvencami in posledicami – tako za zaupanje vlagateljev, samo družbo, makro gospodarsko stanje in perspektivo ter širšo skupnost," je še dodal mag. Verbič. VZMD bo tako še naprej sproti podajal nasprotne predloge za delitev dividend, na samih skupščinah pa v vseh takšnih primerih podprl znižanja plačil članom Uprav in Nadzornih svetov. To velja tudi za včeraj sklicano skupščino NLB, kjer sta bila Uprava in Nadzorni svet lani deležna enormnega dviga plač, zdaj pa predlagajo zadržanje dobička v višini 228 mio €  ter se očitno požvižgajo na upravičena pričakovanja delničarjev oz. lastnikov. (konec)