DNEVNIK LIVAR 25 1 2020

Finančni sklad Anacap je od bank odkupil vse terjatve do Livarja in sprožil upniško prisilno poravnavo, v kateri bo postal lastnik največje slovenske livarne. Takšen skrbno pripravljen manever, ki smo mu bili priča že pred sedmimi leti, je za male delničarje nesprejemljiv.

Sebastjan Morozov  - Okoli družbe Livar iz Ivančne Gorice se v zadnjem času dviguje veliko prahu. Potem ko je britanski finančni sklad Anacap Financial Partners, ki ga v Sloveniji zastopa nekdanji finančni minister Uroš Čufer, od bank upnic odkupil za okoli 16 milijonov evrov terjatev do Livarja, za katere je po neuradnih informacijah odštel približno deset milijonov evrov, je bilo pričakovano, da bo vstopil v lastniško strukturo največje livarne v Sloveniji. Da se to ne bi zgodilo, si na vse pretege prizadeva mali delničar Robert Žnidar. Na okope se je postavilo tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki je prepričano, da se dogaja »načrtno rušenje oziroma slabljenje Livarja, z namenom dokončnega prevzema po minimalni ceni ali kar brezplačno«.

Anacap je namreč sprožil upniško poravnavo Livarja. To pomeni, da se bo v prihodnjih mesecih odvilo sklepno dejanje. Najprej se bo obstoječi kapital znižal na ničlo, kar pomeni, da bodo zdajšnji mali delničarji, ki imajo v lasti 25 odstotkov delnic, razlastninjeni. V naslednjem koraku bo sledila dokapitalizacija družbe z delom terjatev do Livarja, s čimer bo Anacap postal stoodstotni lastnik Livarja. Podobnemu scenariju smo že bili priča pred približno sedmimi leti, ko je s pretvorbo terjatev v kapital družba Vimpro v Livarju pridobila 75odstotni lastniški delež. Naslednji korak bi lahko sledil čez kakšno leto, dve ali tri, ko bo Anacap z visokim zaslužkom prodal Livar.

Posebna revizija še ni zaključena

Kot so povedali v Livarju, bo upniška prisilna poravnava predvidoma ugodno vplivala na dobavitelje, kupce in zaposlene, saj bo Anacap vstopil v lastništvo družbe in ji prek povečanja kapitala omogočil, da se ponovno osredotoči na osnovno poslovanje. Glavni izvršni direktor Livarja Rok Rozman, do pred nekaj mesecev svetovalec predsednika uprave Unicredit Bank, je dejal, da vodstvo družbe vstop Anacapa kot novega »finančnega upnika in izvedeno konsolidacijo finančnega dolga ocenjuje kot spodbuden mejnik za uspešen zaključek finančnega prestrukturiranja«. Toda Robert Žnidar; ki ima v lasti dobrih 12 odstotkov delnic Livarja, je prepričan, da je glavni namen upniške prisilne poravnave v Livarju razlastitev delničarjev, da jim ne bi bile dostopne ugotovitve posebne revizije, ki jo mora uprava predstaviti na skupščini. Po zaključeni prisilni poravnavi bo namreč edini delničar Livarja Anacap, je dodal Žnidar. Izvedbo posebne revizije v Livarju je, potem ko je bil takšen predlog na skupščini zavrnjen, Žnidar zahteval in dosegel prek sodišča. Kot je povedal Rozman, bi morala biti zaključena lani septembra, a je izvajalec večkrat zaprosil za podaljšanje roka, v zadnjem zaprosilu pa mu je sodišče rok podaljšalo do sredine februarja. O izsledkih posebne revizije bi delničarji predvidoma odločali na februarski skupščini, ki je bila sklicana na Žnidarjevo zahtevo, a jo je vodstvo Livarja v ponedeljek preklicalo. »Očitno je vodstvo družbe ocenilo, da bi bila izvedba skupščine, na kateri bi bili predstavljeni izsledki revizije, preveč tvegana, domneva Žnidar. Na skupščini bi morali delničarji odločati tudi o imenovanju Žnidarja v upravni odbor Livarja in o njegovi dokapitalizaciji s strani obstoječih delničarjev. Rozman je očitke Žnidarja zavrnil, kot neutemeljene.

»Zaradi nevarnosti, da bi delničarji sprejemali sklepe v škodo družbe in upnikov ter onemogočali proces finančnega prestrukturiranja, je zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju omejil pristojnosti skupščine v času prisilne poravnave. Ker predlogi konkretne skupščine ne izpolnjujejo pogojev dovoljenih sklepov skupščine, je poslovodstvo skladno z zakonodajo in da bi se izognilo špekulacijam, transparentno objavilo preklic skupščine, je pojasnil Rozman. Dodal je, da vodstvo v ničemer ne oporeka pregledu preteklih poslov družbe, kar je predmet posebne revizije, in da so v izognitev možnemu zastaranju proti enemu od nekdanjih članov upravnega odbora že vložili odškodninsko tožbo, v prihodnje pa jih bodo vložili še proti preostalim članom nekdanjega poslovodstva.

Žnidar je še prepričan, da v družbi z večkratnim prevrednotenjem in slabitvami znižujejo vrednost premoženja, vse s ciljem, da bi Anacapu namesto obstoječih delničarjev omogočili vstop v lastništvo Livarja. Rozman ta očitek zavrača in pravi, da v postopku prisilne poravnave vrednosti premoženja ne ugotavlja vodstvo družbe, temveč skladno s pravili postopka pooblaščeni ocenjevalec vrednosti premoženja, vse ocene pa mora revidirati revizor. 25% delnic družbe Livar iz Ivančne Gorice imajo v rokah mali delničarji, ki se bojijo, da bodo ob prevzemu družbe razlastninjeni.

Žnidar poskušal odkupiti terjatve

Po zatrjevanju Žnidarja se je tudi sam zavzemal, da bi odkupil terjatve do Livarja, a je bilo za vodstvo družbe to nesprejemljivo. »Ko sem se o tem poskušal dogovoriti z bankami upnicami, so rekle, da je prodaja terjatev do Livarja v pristojnosti Livarja, saj je tako določeno v pogodbi o prestrukturiranju finančnih obveznosti, medtem ko so mi v Livarju pojasnili, da je prodaja terjatev v pristojnosti bank, je poudaril Žnidar. Po pojasnilih Rozmana so postopek prodaje terjatev neposredno in samostojno vodile posamezne banke, da bi se izognili kakršnim koli očitkom, pa je Livar kot dolžnik zainteresirane investitorje za nakup terjatev dosledno napotil na banke in ni sodeloval v njihovih pogajanjih.

»Vodstvo družbe je potencialne investitorje za nakup terjatev bank povabilo na predstavitev njihovih poslovnih načrtov z namenom, da bi lahko ocenilo vpliv teh načrtov na finančni položaj družbe. Delničar Robert Žnidar se na povabilo ni želel odzvati, niti ni svojih interesov, načrtov in morebitne strukture celovitega reševanja družbe izkazal na drug primeren način, je dodal Rozman. Toda Žnidar je povedal, da je vodstvo Livarja termin za sestanek določilo tri dni po roku. »V pogodbi o reprogramiranju finančnih obveznosti, ki jo je Livar sklenil z bankami upnicami, je namreč določeno, da če nameravajo banke svoje terjatve prodati, lahko družba sporoči ime drugega upnika, ki bi bil pripravljen odkupiti terjatve, v osmih dneh. 

www.dnevnik.si/1042920555/posel/novice/vnovicna-razlastitev-lastnikov-livarja

Medij: Dnevnik

Avtor: Sebastjan Morozov

Stran: 5