V petek v DZ sprejeti interventni zakon po navedbah v VZMD, ki ima status zavoda, pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo predvideva le za podjetja, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruge ali fizične osebe z zaposlenimi.

Zavodov, društev, zbornic in drugih organizacij, ki niso financirane iz proračuna in zaposlujejo več kot 9300 delavcev, pa zakon ne naslavlja, čeprav mnogi med njimi zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa zaposlenim trenutno ne morejo zagotavljati dela.

Gre za "eklatantno in daljnosežno škodljivo nespoštovanje načela enakosti pred zakonom kot temeljne človekove pravice po ustavi", so v sporočilu za javnost zapisali v VZMD.

V tej luči vse izvzete iz zakona opozarjajo, naj se pridružijo njihovemu apelu. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je namreč že v ponedeljek na vlado, DZ in državni svet posredoval poziv k dopolnitvi interventnega zakona.

Z interventnim zakonom so močno nezadovoljni tudi samozaposleni, saj zanje predvideva le odlog plačila socialnih prispevkov.

Vladni predstavniki medtem opozarjajo, da zakon predstavlja le prvi korak, prav danes bodo tako predstavili smernice širšega zakonodajnega paketa za pomoč gospodarstvu in širšemu prebivalstvu.

Interventni zakon o čakanju na delo sicer predvideva pomoč države tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Enako bo veljalo v primeru, da delavec ne bo prišel na delo zaradi odrejene karantene.

Pri tem bo država delodajalcem povrnila 40 odstotkov izplačanega nadomestila oz. v primeru karantene celoten znesek.