Za vzdrževanje stanj netržnih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, morajo imetniki borznoposredniškim družbam in KDD plačevati stroške na podlagi knjigovodskih vrednosti delnic, ki so z nekaterimi izjemami občutno višje od tržnih.

Na podlagi internih pravil Centralne klirinško depotne družbe (KDD) izhodiščno vrednost za vzdrževanje stanj netržnih vrednostnih papirjev, torej tistih, ki ne kotirajo na borzi, predstavljajo knjigovodske vrednosti delnic. Gre za vrednosti, ki jih delniške družbe izračunavajo praviloma na zadnji dan poslovnega leta in so z nekaterimi izjemami bistveno višje od vrednosti, ki se dosegajo ob prodaji delnic. Za netržne vrednostne papirje so podatki o sklenjenih poslih na voljo na platformi Si enter, ki so jo na Ljubljanski borzi vzpostavili marca 2017 in predstavlja večstranski sistem trgovanja. To pomeni, da bi tako KDD kot tudi borznoposredniške hiše po mnenju številnih lahko tako imenovano ležarino za netržne delnice obračunavale na podlagi sklenjenih poslov na trgu. Toda interesa za kaj takšnega razumljivo ni, saj bi bili v tem primeru zaslužki bistveno nižji od obstoječih. Poglejmo nekaj primerov. Knjigovodska vrednost delnice Delavske hranilnice je konec leta 2018 znašala 145, 38 evra, po podatkih Si enter pa so bile 4. novembra prodane za 94 evrov na delnico. V Termah Olimia so knjigovodsko vrednost delnice zadnji dan leta 2018 ovrednotili na 50, 67 evra, 16. decembra pa je vrednost posla znašla 24, 2 evra za delnico. Z nižjimi vrednostmi od knjigovodske se trguje tudi z delnicami hranilnice Lon. Njihova knjigovodska vrednost je konec leta 2018 znašala 156, 8 evra za delnico, tržna vrednost delnice pa je 27. novembra znašala 137 evrov. Ena redkih delnic, katerih tržne vrednosti dosegajo višje cene od knjigovodskih, je delnica TAB tovarne akumulatorskih baterij. Njena knjigovodska vrednost je konec leta 2018 znašala 431, 07 evra, 4. novembra pa je tržna vrednost delnice znašala 760 evrov.

KDD: Najkorektnejša je knjigovodska vrednost

Postavlja se vprašanje, kako na KDD utemeljujejo, da morajo imetniki netržnih vrednostnih papirjev za vzdrževanje stanja za netržne vrednostne papirje plačevati provizijo, stroške vodenja računa na podlagi knjigovodskih vrednostih delnic in ne na osnovi tržnih poslov, ki so razvidni na Si enter. Organizirani trg (borza) in večstranski sistem trgovanja (Si enter) se ne razlikujeta samo v imenu, temveč med njima obstajajo pomembne kvalitativne razlike, ki so odločilne tudi za implikacije v posameznih transakcijah uporabljenih cen za celotni trg, so pojasnili na KDD. Na organiziranem (borznem) trgu so namreč izdajatelji vrednostnih papirjev zavezani k promptnemu razkrivanju vseh nadzorovanih informacij. Za borzni trg načeloma tudi velja, da so v danem trenutku glede posameznega vrednostnega papirja razkrite vse informacije, ki so pomembne za oblikovanje njegove cene. Po drugi strani pa za večstranski sistem trgovanja to ne velja, so povedali na KDD. Zato so prepričani, da je ob odsotnosti cene, izoblikovane na organiziranem trgu, najkorektnejša osnova ocene vrednosti delnic njihova knjigovodska vrednost. Knjigovodska vrednost delnice namreč odraža vrednost celotnega kapitala delniške družbe, kakor so ga ob upoštevanju slovenskih ali mednarodnih računovodskih standardov izračunali in sprejeli oziroma potrdili za to pooblaščeni najvišji organi delniške družbe in v številnih primerih tudi revizorji. »Če bilance v posameznem primeru kažejo bistveno drugačno vrednost kapitala družbe, kot ga vrednotijo posamezni delničarji, ki so opravili transakcijo z delnicami te družbe, je to po našem mnenju veliko bolj problem ustrezne sestave in potrjevanja bilanc družbe kot pa tega, da se na poštenost prikaza premoženjskega in finančnega stanja družbe, vsebovanega v teh izkazih, navezuje cenik KDD, so povedali na KDD. Po navedbah Agencije za trg vrednostnih papirjev je cenik KDD skladen z veljavno zakonodajo, saj izpolnjuje zahteve po preglednosti cenika centralno depotne družbe in ni diskriminatoren za posamezne imetnike, izdajatelje, prevzemnike ali vrste vrednostnih papirjev.

Ležarine na podlagi nerealnih vrednosti

Na Ljubljanski borzi so si sicer z vzpostavitvijo Si enter »prizadevali narediti platformo, ki tudi za netržne vrednostne papirje omogoča lažje oblikovanje poštene cene in bolj transparentno trgovanje«. Na vprašanje, kako komentirajo, da se za obračun stroškov za vzdrževanje stanj netržnih vrednostnih papirjev kot osnova jemljejo knjigovodske vrednosti, ne pa doseže¬ ne tržne cene, so na Ljubljanski borzi odgovorili, da pri tem žal nimajo nobene vloge. »Izrazimo lahko le svoje stališče, da je tudi v interesu borze, da bi bili stroški imetništva vrednostnih papirjev čim nižji, so dodali. Po pojasnilih predsednika društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajka Stankoviča obstoječe zaračunavanje ležarin za netržne delnice ni pošteno. »Ljubljanska borza je Si enter ustanovila s ciljem, da bi se z netržnimi vrednostnimi papirji trgovalo bolj transparentno. Ker se na Si enter srečata ponudba in povpraševanje, bi bilo zato smiselno, da bi se ležarine za netržne vrednostne papirje obračunavale na podlagi opravljenih transakcij, denimo v zadnjem tromesečju, meni Stankovič. Podobno meni tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič: »Številni imetniki vrednostnih papirjev morajo ležarine plačevati na podlagi nerealnih vrednosti. Kot podlago za obračun stroškov bi bilo smiselno vzeti kakšen drug kriterij, na primer podatke o sklenjenih transakcijah na Si enter, če za posamezne delnice obstajajo. Možna so tudi drugačna vrednotenja, je dejal Verbič. Ob tem je dodal, da bi ne glede na stroškovno politiko KDD posamezne borznoposredniške družbe lahko uporabljale pravičnejši koncept obračunavanja stroškov, če bi seveda to bilo v njihovem interesu. x