Maja Grgič

Apollo, ki je nedavno prek NKBM prevzel tudi Abanko, in Evropska banka za obnovo in razvoj( EBRD) sta junija 2015 z državo oziroma Slovenskim državnim holdingom( SDH) sklenila pogodbo za odkup sanirane mariborske banke za 250 milijonov evrov. A ker so se takrat že pojavljali dvomi, ali je bila razlastitev delničarjev in lastnikov podrejenih nančnih instrumentov pri sanaciji bank upravičena, sta se kupca v pogodbi glede tega temeljito zavarovala.

Tako pogodba predvideva, da bo prodajalec, torej država, poplačal kakršne koli izgube za izbrisane podrejene instrumente NKBM in delnice banke. Prvih je bilo skupaj za 55, 8 milijona evrov, drugih za 143 milijonov evrov. Kupca sta se zavarovala tudi za primer morebitne razveljavitve izrednih ukrepov Banke Slovenije. V pogodbi je tako predvideno, da imajo nove delnice NKBM enake pravice kot stare. V primeru ponovne uveljavitve starih delnic naj bi tako kupec ohranil 91, 24-odstotni delež delnic, razlaščeni delničarji pa bi jih nazaj dobili 8, 74 odstotka. Za ta delež bi kupca prejela odškodnino s pripadajočimi obrestmi.

SDH skriva pogodbo za Abanko

Ker je NKBM pred kratkim kupila Abanko, nas je zanimalo, ali so tudi v tej pogodbi varovalke za državno poplačilo izbrisanih obveznosti banke. Abanka in pripojena Banka Celje sta namreč imeli skupaj za 212 milijonov evrov podrejenih obveznic in za 24 milijonov evrov delniškega kapitala. A v SDH nam te informacije niso hoteli razkriti, in to kljub temu, da je informacijski pooblaščenec nedavno v treh postopkih po sodni poti dobil potrdilo, da privatizacijske pogodbe niso poslovna skrivnost in da morajo biti dostopne javnosti, ker gre za porabo javnih sredstev.

Apollo in EBRD pa se pri nakupu NKBM nista zavarovala le zaradi morebitnih obveznosti zaradi ukrepov ob sanaciji bank, ampak tudi za morebitne premalo plačane davčne obveznosti NKBM in njenih hčerinskih družb– Poštne banke Slovenije, KBM Leasinga, KBM Investa in Gorica Leasinga. Prav v tistem času je namreč Finančna uprava RS( Furs) v petih bankah začela davčni inšpekcijski postopek, v katerem je preverjala, ali je šlo pri rezervacijah in slabitvah pri slabih posojilih med letoma 2009 in 2014 za davčno priznane odhodke. To je preverjala v NLB, NKBM, Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki, slabitev nasedlih posojil pa je bilo za več milijard evrov. Furs je takrat trdil, da to niso davčno priznani odhodki, ker banke pri odobravanju teh kreditov niso ravnale v duhu skrbnega gospodarja.

Davčno nepriznane slabitve

Na Fursu konkretnih odgovorov glede tega postopka nismo dobili, ker da gre za davčno tajnost. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da je bil postopek v vseh bankah končan. V NKBM so nam potrdili, da je bil inšpekcijski nadzor končan in da je banka poravnala tudi vse naložene obveznosti. Koliko, niso razkrili. NLB pa je zaključek teh postopkov razkrila že v medletnem poročilu za leto 2016.

Po naših informacijah je Furs nepravilnosti ugotovil pri vseh bankah razen pri Gorenjski banki, ki je ni reševala država. Furs bankam menda ni priznal skupaj za skoraj 300 milijonov evrov odhodkov za slabitve kreditov. Za to jim je po neuradnih informacijah skupaj zaračunal 3, 5 milijona evrov dodatnega davka z obrestmi, skupno pa so omenjene banke zaradi zmanjšanja davčne izgube morale na koncu odšteti približno 50 milijonov evrov več davka.

V SDH odgovarjajo, da Republika Slovenija na podlagi sklenjene pogodbe o prodaji in nakupu 100-odstotnega deleža NKBM do danes kupcu delnic ni nadomestila, niti mu ni bila dolžna nadomestiti nobene škode iz naslova danih državnih jamstev. Ker bodo sodni postopki glede sanacije banke po pričakovanju trajali še leta, bosta v tem času združeni NKBM in Abanka že dobili tudi novega lastnika. 

www.delo.si/gospodarstvo/novice/kaj-se-skriva-v-prodjani-pogodbi-za-nkbm-283527.html

Medij: Delo

Avtor: Maja Grgič

Stran: 8