Včerajšnje zasedanje skupščine družbe NLB, d.d., kjer je bilo prisotnega 63,88 % kapitala z glasovalno pravico, se je udeležil tudi pooblaščenec VZMD, Andraž Ivšek. Delničarji so potrdili vse prvotno predlagane sklepe, vključno s sklepom o uporabi bilančnega dobička. Ta je konec leta 2025 znašal impresivnih 1,35 mrd €. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za slovenske razmere za tolikšno številko, da ni mogoče dvomiti o vrhunskem delu uprave NLB na čelu z Blažem Brodnjakom, kakor tudi nadzornega sveta NLB.

Vendar pa ti blesteči rezultati hkrati žal kažejo in opominjajo na enormno diskrepanco z rezultati banke v letu 2013, ko je Banka Slovenije »ugotovila« negativni kapital v višini 318 mio €. Zaradi tega so bili takrat razlaščeni imetniki delnic in obveznic banke, ki na sedanjih rezultatih (za razliko od Republike Slovenije!) niso udeleženi v nikakršnem delu več. In to kljub temu, da za razliko od Republike Slovenije niso imeli nobenega vpliva na takratno upravljanje NLB!

Prav omenjena neupravičena razlastitev, ki še do danes nima nikakršnega pravnega epiloga, vedno znova pri številnih razlaščenih delničarjih, obvezničarjih in drugi strokovni javnosti, pušča grenak priokus, da bi načelo »porazdelitve bremen« moralo biti uporabljeno na način, da bi bila bremena tudi dejansko porazdeljena in ne samo formalno »porazdeljena« na način, da so bili nekateri deležni vseh koristi, drugi pa so nosili vso škodo.

Kljub vsemu v Združenju pozdravljajo delitev prve tranše dividend v skupni višini 138,4 mio € oz. 6,92 € bruto na delnico, med tem ko preostanek bilančnega dobička ostaja nerazporejen. Dividende bodo delničarjem izplačane 22. 6. 2026. Družba sicer običajno proti koncu leta izplačuje še drugo tranšo dividend v enakem znesku, o čemer se bo tudi letos odločalo na ločeni skupščini. Predsednik uprave, Blaž Brodnjak, je ob tem poudaril, da je izplačilo ali neizplačilo druge dividende odvisno predvsem od morebitnih prevzemov ali združevanj. V takem primeru delničarjem druga dividenda sicer ne bi bila izplačana, bi se pa posledično povečala vrednost same družbe. Kot je sicer znano, si NLB že dalj časa prizadeva za pridobitev kontrolnega deleža v avstrijski družbi Addiko Bank AG. 

Sorodna sporočila:

NLB - skupščina soglasno za delitev še druge polovice dividend – skupaj 220 mio €, od skupno 1,1 mrd € bilančnega dobička v 2023! - ponedeljek, 09.12.2024

Odziv Avstrijskega združenja delničarjev (IVA) na odgovore NLB, glede prevzemne ponudbe za avstrijsko ADDIKO BANK – VZMD vprašanja IVA naslovil na vodstvo NLB, to pa je odgovore objavilo včeraj - četrtek, 25.07.2024

Prevzem ADDIKO BANK – takoj po izboljšanju prevzemne ponudbe NLB se na VZMD obrača Avstrijsko združenje delničarjev in odpira pomembna vprašanja - Predsednik VZMD jih naslavlja na Predsednika uprave NLB, Blaža Brodnjaka - četrtek, 18.07.2024

NLB, TELEKOM SLOVENIJE – ob včerajšnjih skupščinah VZMD ponovno opozarja na neodgovorno drobljenje dividend ter nepotrebne dodatne stroške obeh družb in njunih 12.300 delničarjev - torek, 18.06.2024

NLB s 55 mio € dodatnih dividend – ob odobravanju VZMD tudi opozorila o multipliciranih stroških zaradi večkratnih izplačil dobička ter 10-letnici izbrisa podrejenega dolga, ob hkratnem uspešnem poslovanju z zavidljivimi dobički - ponedeljek, 11.12.2023

NLB – skupščina sprejela vse s sklicem predlagane Nasprotne predloge, tudi delitev 55 mio € dividend iz 515 mio € bilančnega dobička ter povišico članom Nadzornega sveta; danes tudi skupščini družb NOVATV24.si in POMORSKA DRUŽBA - ponedeljek, 19.06.2023

NLB – VZMD pozdravlja dodatno izplačalo dividend v obsegu 50 mio € ter opozarja pred nedomišljenimi omejitvami regulatorjev v nasprotju z zavezami do vlagateljev - ponedeljek, 12.12.2022

VIDEO REPORTAŽA s skupščine NLB v znamenju kritike neupravičenih in škodljivih zahtev BANKE SLOVENIJE ter pre-nizkih dividend - 12 mio € od 342 mio € dobička - torek, 15.06.2021

NLB - današnja skupščina v znamenju novega nadzornika ter nizkih dividend (12 mio € ob 342 mio € dobička!), spričo zgrešene in škodljive zahteve BANKE SLOVENIJE; NAMA – brez delitve dobička po zahtevnem letu okrnjenega poslovanja ter umaknjeno točko umika delnic z LJUBLJANSKE BORZE - ponedeljek, 14.06.2021

NLB – ob dobičku 342 mio € poslovodstvo predlaga mizerno dividendo, pogojno v dveh delih (12 mio € + 12,8 mio €), kar podvaja stroške delničarjem - VZMD z nasprotnim predlogom za enkratno izplačilo 92,2 mio € - četrtek, 06.05.2021

KRKA, NLB, SAVA RE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV – žal le redke družbe sadove uspešnega poslovanja delijo z delničarji, svojimi lastniki, zato VZMD že v nasprotne predloge – pozitiven zgled tudi letos KRKA - petek, 09.04.2021

AZN, ATVP, BS – načrtno odganjanje vlagateljev z birokratsko anti-ekonomijo in teptanjem temeljnih zavez o delitvi (rekordnih) dobičkov - VZMD ostro nad podaljšanje vsestransko škodljivih »priporočil« in ukrepov - petek, 12.02.2021

NLB, SAVA RE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV – številne družbe ob visokih dobičkih še naprej zadržujejo tudi lanske rekordne (skupaj 323 mio €) - upad zaupanja vlagateljev, delničarji in država brez dividend ter z okrnjenimi proračunskimi viri – do kdaj še slepo sledenje škodljivim priporočilom AZN, BS in ZNS - torek, 17.11.2020

NLB, TRIMO MSS – VZMD aktivno na današnjih pomembnih skupščinah - ponedeljek, 15.06.2020

VZMD javno poziva SDH, Uprave in Nadzorne svete k znižanju njihovih prejemkov povsod, kjer predlagajo ne-delitev dividend svojim delničarjem, ter ponovno poziva AZN, ZNS in BS k predložitvi študij in analiz - sreda, 06.05.2020

NLB – ob današnjem izdatnem dvigu nadomestil nadzornikom v VZMD naposled pričakujejo vsaj njihovo avtonomno delovanje v dobro družbe in vseh delničarjev, ne pa po diktatu države in Banke Slovenije – tudi ko gre za izbrise oz. razlastitve ob sanaciji bančnega sistema - ponedeljek, 21.10.2019

NLB - skupščina v znamenju opustitve uveljavitve interesov družbe iz naslova izbrisa 41% deleža v BANKI CELJE, sodnih postopkov zoper družbo in odsotnosti tozadevnih rezervacij, pa tudi delitve 194,49 mio € dobička in štirih novih nadzornikov - ponedeljek, 10.06.2019

www.vzmd.si - več o VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

www.vzmd.tv in www.investo.tv - preko 300 video prispevkov

www.investo.si - več o programu Invest to Slovenia - investo.si

Včerajšnja skupščina družbe ELEKTRO LJUBLJANA, d.d., kjer je bilo prisotnega 90,19 % kapitala z glasovalno pravico, je tudi letos sprejela sklep o delitvi celotnega bilančnega dobička leta 2025 ter po nasprotnem predlogu Slovenskega državnega holdinga, d.d. (SDH) imenovala dva nova nadzornika.

V postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank se še kar nadaljuje kalvarija z vzpostavitvijo Odbora strokovnjakov, ki naj bi pripravil mnenje o oškodovanju razlaščenih vlagateljev v slovenske banke. Številne ugledne in strokovne predlagane kandidate VZMD so nasprotne stranke postopka (Banka Slovenije, Republika Slovenija) neutemeljeno izpodkopavale, sodišče pa jim je naivno sledilo.

Po nedavnem vpisu iztisnitve malih delničarjev iz družbe KS NALOŽBE, d.d., je v četrtek, 7. maja 2026, potekala skupščina družbe, ki med drugim predvideva tudi povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe in spremembe njenega Statuta. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD tokratna skupščina ni zakonita, saj Združenje izpodbija zakonitost skupščinskih sklepov pretekle skupščine, pri čemer se v tej zadevi doslej še ni odločalo. Kljub temu je glavnemu delničarju uspelo prebiti t.i. registrsko zaporo ter v Sodni register vpisati sklep o iztisnitvi. Ker pa ta sklep ni zakonit, je nezakonita tudi zadnja skupščina, saj pri njenem sklicu niso bili spoštovani sklicni roki, kot jih sicer predpisuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Dne 15. aprila 2026 je potekala skupščina družbe ELEKTROOPTIKA, d.d., katere se je poleg predstavnika Republike Slovenije in njenih paradržavnih družb, udeležil samo še VZMD, ki ga je tokrat zastopal odvetnik Matjaž Titan. Slednji je na skupščini Upravi družbe zastavil več vprašanj tako v zvezi z bilančno izgubo družbe kot tudi s predlogom likvidacije družbe.

Na drugi skupščini delniške družbe Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.d., ki je potekala 11. 3. 2026, je bilo prisotnega 15,3 % kapitala z glasovalno pravico. Ob podpori daleč največjega delničarja – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – je bil z 99,76 % oddanih glasov sprejet predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta o spremembah in dopolnitvah Statuta družbe, ki urejajo razmerja organov vodenja in nadzora, hkrati pa zaostrujejo tudi prenosljivost samih delnic družbe. Medtem ko je Statut doslej že določal dovoljenje Nadzornega sveta kot pogoj za prenos delnic ob prekoračitvi 5 % deleža glasovalnih pravic, bo po spremembah dovoljenje potrebno tudi za vsak dodatno prekoračen 5 % delež glasovalnih pravic (torej ob dosegu praga 5%, 10 %, 15%, itd.). Na skupščini je bil podan tudi nasprotni predlog, ki je predvideval odpravo vsakršnih soglasij Nadzornega sveta pri prekoračitvah deležev, a se o njem ni odločalo, zaradi česar je bila napovedana tudi možnost izpodbojne tožbe.

Ob vzpostavitvi individualnih naložbenih računov (INR) v VZMD pozdravljajo nov, davčno privlačnejši in malemu vlagatelju prijaznejši način dolgoročnega investiranja oz. varčevanja.

V VZMD obžalujejo, da smo v Sloveniji konkretne sistemske vzpodbude za malo delničarstvo domačih vlagateljev uresničili šele v času, ko je število malih delničarjev v letu 2025 padlo pod 100.000 najvztrajnejših, ki so še ostali od »zlatih časov«, ko je število malih delničarjev presegalo pol milijona. 

Prav tako ni mogoče spregledati, da se uvedba možnosti individualnih naložbenih računov nanaša samo na nove investicije, kar je nepošteno do vseh, ki so zaupanje v slovenski kapitalski trg izkazovali mnoga pretekla leta.

Po januarski iztisnitveni skupščini družbe KS NALOŽBE, d.d., je VZMD poskrbel za vložitev napovedane tožbe oz. izpodbijanje tako sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev, kot tudi negativnega sklepa, s katerim je bila zavrnjena likvidacija družbe.

Nikomur, ki spremlja dvanajstletno kalvarijo razlaščenih bančnih vlagateljev, ni mogel uiti zadnji kolektivni »uspeh« državne oblasti, ki je sprejela novelo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1A). Vsebina te novele ni, kot bi po dvanajstih letih pričakovali v pravni državi, da bi Državni zbor naložil izvedbo cenitve resničnega stanja v slovenskih bankah konec legta 2013 v skladu s tedaj veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), še manj, da bi zaščitil trg finančnih instrumentov in vlagatelje na tem trgu, katerih največji »greh« je bil, da so se zanesli na uradne podatke, uradno objavljene na uradnem borznem trgu. Namesto tega se državna oblast ukvarja s tem, kako postaviti strokovnjake v imenu Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), ki jih dejansko ne bi predlagalo Vseslovensko združenje malih deležnikov.

VZMD aktivno deluje pri združevanju posameznikov v primerih množičnega oškodovanja in nudi celovito podporo pri varovanju njihovega premoženja. Ob 20-letnih izkušnjah s področja zaščite pravic malih delničarjev in uporabnikov finančnih storitev, je znan tudi po kolektivnih tožbah, ki jih je sprožil v skupni vrednosti več kot 250 mio €.

Kot reprezentativna potrošniška organizacija, ki je tudi na seznamu upravičenih oseb za vložitev čezmejnih potrošniških kolektivnih tožb v državah članicah EU, je VZMD nedavno na več letalskih družb naslovil poziv k spoštovanju Uredbe EU o pravicah letalskih potnikov. Na Združenje se je namreč obrnilo več potrošnikov in njihovih zastopnikov, ki so neuspešno poizkušali uveljaviti pravice potnikov. Kljub jasni pravni ureditvi, dokazljivi upravičenosti posameznih primerov in pravilno posredovanim zahtevam, številni izmed njih s strani letalskih družb v predpisanem roku niso prejeli niti odgovora, kaj šele kakršnekoli povrnitve oškodovanja.