Preklicu in kasnejšemu sklicu skupščin družb sledijo odločitve o neizplačilu dividend, Agencija za trg vrednostnih papirjev pa je javnim delniškim družbam omogočila, da lanskoletne rezultate poslovanja razkrijejo en mesec kasneje. Pozvala jih je tudi, naj delničarje pravočasno obveščajo o vplivih koronavirusa na poslovanje.

V Petrolu so že odpovedali za 23. april sklicano skupščino. Pričakovati je, da bodo skupščine prestavili tudi v nekaterih drugih družbah. (Foto: Jaka Gasar)

Prva skupščina je že prestavljena, in sicer Petrolova. V prihodnjih tednih lahko pričakujemo, da bodo prestavljeni predvideni sklici še nekaterih drugih skupščin in da bodo te izvedene kasneje, kot bi bile sicer. Obstajajo pa tudi primeri, kot je Salus, kjer nameravajo 17. aprila sklicano skupščino izvesti na prostem »na veliki terasi«, kjer bodo, kot pravijo, zagotovili, da bodo upoštevani vsi zahtevani preventivni ukrepi.

Skupščino, ki bi morala biti 23. aprila, so v Petrolu preklicali zaradi upoštevanja odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih površinah in prepovedi gibanja zunaj občine prebivališča. Medtem ko so v družbi prvotno nameravali skoraj celotni bilančni dobiček nameniti za dividende, za katere je bilo predvideno rekordno, za dobro petino višje izplačilo kot lani, so kasneje iz Petrola sporočili, da je na vseh trgih, kjer poslujejo, prodaja upadla: od razglašene pandemije se je na nekaterih bencinskih servisih v Sloveniji skrčila za več kot polovico. Upoštevaje nastale razmere ne bo presenečenje, če si bosta uprava in nadzorni svet Petrola glede izplačila visokih dividend premislila.

Mali delničarji se ne strinjajo

Znano je že, da med večjimi družbami vsaj do oktobra dividend ne bodo izplačale zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je namreč pred dnevi pozvala zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe, naj do 1. oktobra ne izplačujejo dividend iz bilančnega dobička in naj ne prevzemajo nepreklicnih zavez k izplačilu dividend. Zato sta uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav odločila, da lanskoletni bilančni dobiček v višini 60,5 milijona evrov ostane nerazporejen. Še preden je AZN zavarovalnice pozvala k odlogu izplačila dividend, so na skupščini Generalija odločili, da se od 40,5 milijona evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 6,22 milijona evrov. Toda po pozivu AZN so sporočili, da bodo poziv spoštovali. Sledili mu bodo tudi v zavarovalniški skupini Save Re, kjer so načrtovali, da bodo od lanskega bilančnega dobička v višini 34,7 milijona evrov izplačali 16,3 milijona evrov dividend. V Banki Sloveniji pa so sprejeli makrobonitetni ukrep, s katerim bankam in hranilnicam začasno omejujejo razdelitev dobičkov. Namen ukrepa je ohranitev kapitala, da bo bančni sistem lažje prenesel potencialne izgube ter še naprej zagotavljal oskrbo gospodarstva in državljanov s krediti. Ukrep bo predvidoma veljal eno leto. Da se dividend iz dobrih 30 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička letos ne izplača, so v sklicu skupščine predlagali tudi v Telekomu Slovenije.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so do poziva AZN zadržani, nasprotujejo pa tudi pozivu Združenja nadzornikov Slovenije, ki nadzornikom in vodstvom družb priporoča, da se dobiček ne razdeli oziroma se razdeli le delno. V VZMD so zavzeli stališče, da mora dobiček ostati v domeni lastnikov in da se dividende delijo iz dobička, ki ga je družba ustvarila v preteklih letih. Po pojasnilih predsednika VZMD Kristjana Verbiča bi dividende imele pozitiven vpliv na »zaradi posledic epidemije prizadete državljane in delničarje ter državo«, ki bi po novem namesto 25 pobrala 27,5 odstotka davka. »Hkrati pa bi kot delničarka v uspešnih družbah prejela zavidljive dividende,« ocenjuje Verbič.

O rezultatih poslovanja številnih javnih delniških družb v lanskem letu bo javnost seznanjena mesec kasneje kot običajno. Na podlagi zakona o trgu finančnih instrumentov morajo sicer javne družbe, katerih poslovno leto je enako koledarskemu, revidirana letna poročila objaviti do konca aprila 2020. Toda Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ocenila, da zaradi oteženih razmer in nujnih ukrepov za zajezitev koronovirusa nekateri ne bodo mogli zagotoviti pravočasne objave letnih poročil, zato je v sklopu interventnih ukrepov predlagala, da se rok za objavo revidiranih letnih poročil javnih družb letos podaljša do konca maja. Ob tem je poudarila, naj se z objavo letnih poročil po nepotrebnem ne odlaša, če jih je mogoče zagotoviti do prvotno predvidenega roka. Priporočeno je tudi, da družbe, ki bodo letno poročilo objavile mesec kasneje, informacijo o tem in o razlogih zakasnitve objavijo do konca aprila.

Napovedi so se spremenile

Na ATVP so družbe tudi opozorili, da je v trenutnih razmerah krize še toliko bolj pomembno, da so vlagatelji pravočasno obveščeni o finančnem položaju in pričakovanem vplivu na poslovanje. Zato so poudarili, da morajo javne družbe tudi v obdobju izrednih okoliščin v celoti spoštovati uredbe o zlorabah trga in zagotoviti, da vlagatelji prejemajo predpisane informacije (o prekinitvah proizvodnje, odložitvi pomembnih projektov, spremembi dividendne politike…). ATVP je tudi izpostavila, da so se pretekle napovedi o bodočem poslovanju družb v trenutnih razmerah lahko bistveno spremenile. V tem primerih morajo javne družbe svoje napovedi z objavami na podlagi uredbe o zlorabah trga ustrezno popraviti (ob upoštevanju kriterijev, ki opredeljujejo notranjo informacijo), če je le mogoče z novo napovedjo pričakovanega poslovanja. Informacije o dejstvih, ki so privedla do spremembe preteklih napovedi, morajo razkriti tudi v primerih, ko vpliva krize morda še ne morejo finančno ovrednotiti.

Javnim družbam ATVP tudi priporoča, da informacije, ki se nanašajo na spremembe glede pričakovanj delničarjev o rokih za izplačilo dividend, investicijski javnosti sporočijo skupaj z navedbo razlogov za takšen odlog. S tem lahko prispevajo k preprečevanju ugibanj investitorjev ali celo preprečevanju špekulacij, pravijo na ATVP.