Kot so STA povedali na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je od 1. do 20. marca dejavnost prenehalo opravljati 779 samostojnih podjetnikov, kar je skoraj 48 odstotkov več kot od 1. do 20. februarja (527) in skoraj 29 odstotkov več kot od 1. do 20. januarja (606) ter skoraj 44 odstotkov več kot od 1. do 20. marca lani (542). Od tega jih je bilo v zadnjem tednu, med 16. in 20. marcem, 276, potem ko jih je bilo v enakem obdobju februarja 98, v enakem obdobju januarja pa 155.

Interventni zakon izključuje zavode, društva, zbornice in druge organizacije

V petek v DZ sprejeti interventni zakon po navedbah v VZMD, ki ima status zavoda, pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo predvideva le za podjetja, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruge ali fizične osebe z zaposlenimi.

Zavodov, društev, zbornic in drugih organizacij, ki niso financirane iz proračuna in zaposlujejo več kot 9300 delavcev, pa zakon ne naslavlja, čeprav mnogi med njimi zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa zaposlenim trenutno ne morejo zagotavljati dela.

Zaradi negotovosti poslovanja lahko pričakujemo kopičenje zalog

Zaradi negotovosti poslovanja v naslednjih mesecih lahko pričakujemo kopičenje zalog, da bi povečali samozadostnost evropskih podjetij, ter še večji premik proti samooskrbi s surovinami, o učinkih koronavirusa pravi Matevž Obrecht s fakultete za logistiko.

V času omejene oskrbe po Obrechtovem mnenju prehajamo s trga, kjer kraljuje povpraševanje, na trg, kjer kraljuje ponudba. Obrecht pričakuje, da bodo odgovorna podjetja dajala več poudarka presoji izvora surovin in dobaviteljev za povečanje varnosti oskrbe. Za razliko od v zadnjih letih vse bolj prevladujočega načela minimiziranja zalog oz. t. i. just in time proizvodnje praktično brez zalog naj bi podjetja večji poudarek spet dala samozadostnosti z večjimi zalogami.

Zanesljivost oskrbe na globalnem trgu je po njegovi oceni že nekaj časa tvegana, v času izrednih razmer, ki jih je povzročil koronavirus, pa je postala dejstvo. V 21. stoletju je, kot pravi Obrecht, že prišlo do motenj v oskrbovalni verigi, ki so jih povzročale pandemije ali naravne nesreče, vendar pa te še nikoli niso prizadele toliko držav na različnih celinah in sočasno prizadele praktično celotno mrežo tekmecev v določenih panogah.

Premislek o poslovnih modelih prihodnosti, ki bodo bolj aktivno vključevali možnost prekinitev dobav in aktivnejše državne intervencije je zato, kot je Obrecht dejal v prispevku, objavljenem na spletni strani celjske fakultete za logistiko, ki sodi pod Univerzo v Mariboru, zmeraj bolj na mestu.

Izdelki vprašljivega izvora

Podjetja bodo kratkoročno iskala državno pomoč za kritje stroškov zaradi izpada proizvodnje in zmanjšanega povpraševanja zaradi domačih samoizolacij. Dodatni omilitveni ukrepi bodo tudi odpis davkov in premostitev plačevanja finančnih obveznosti do bank. »Fokus in drastičnost sprememb poslovanja bo v največji meri odvisna od časa trajanja izrednih razmer in ocene o možnosti ponovitve situacije,« je izpostavil.

Če bo trenutna kriza le kratkotrajna in se bo uresničil optimistični scenarij, bodo na dolgi rok podjetja ponovno postala manj previdna in bodo svoje izdelke spet izdelovala z globalnimi poceni komponentami vprašljivega izvora, izdelanih v vprašljivih delovnih okoljih in brez vpogleda na okoljske vplive v celotni oskrbovalni verigi.

Druga možnost, t. i. pesimistični scenarij, ki se kaže kot verjetnejša, pa je, da bo trenutno gospodarsko omejevanje proizvodnje, mednarodne trgovine, omejevanje gibanja in potovanj ostalo realnost vsaj še šest mesecev ali do konca leta.