Finance, 16.04.2015

Eti: sestavlja se konzorcij za prodajo podjetja! Ta hip se organizirata dve strani: delnice bi od malih delničarjev na eni strani odkupovala Ilirika, na drugi, kjer je tudi menedžment, pa Alta.  »Uprava je izbrala svetovalca za pregled potencialnih investitorjev v ETI za zagotovitev stabilne lastniške strukture. Izbrana je bila Alta Skupina. Eden izmed neizbranih ponudnikov je bila tudi družba Ilir ika, ki je v preteklih dneh na nekatere delničarje naslovila pismo Možnost izvedbe organiziranega prodajnega postopka za družbo ETI. Z Iliriko uprava in NS ne sodelujeta, pogovori o nadaljevanju sodelovanja z Alto pa bodo predstavljeni delničarjem.« Tako se glasi aktualno pismo uprave in nadzornega sveta lastnikom Etija. Podpisala sta ga prednik uprave Rafael Kogej in prvi nadzornik podjetja, nekdanji prvi človek NLB, Marjan Kramar. Stečaj Bavčarjeve Maksime Holdinga kot povod za prodajo Dabo podjetje kmalu pred pomembnimi lastniškimi spremembami, je postalo jasno prav ob stečaju Maksime Holdinga in načrtovani prodaji njihovega deleža.

Večer, 15.04.2015

V ŽARIŠČU: Odgovori malim delničarjem. Zadnji, sedmi del Večerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije avtorja Vasje Jagra: ugotovitve pod črto in zgodbe malih delničarjev, ki so verjeli, da so pod okriljem Cerkve varni. A 66. 000 jih je ostalo praznih rok. Objavljamo pripoved malega delničarja, kije leta 1994 celo novačil ljudi, naj tudi oni certifikate zaupajo nastajajočemu nadškofijskemu poslovnemu sistemu. In zahtevo, naj Cerkev ljudem povrne vsaj nekaj. Serija Večerovih preiskovalnih zgodb je malim delničarjem, kot pravijo, dala odgovore, kijih še niso poznali. Na vrsti pašo, če tako presodijo, morda tudi organi pregona. (Andrej Petelinšek)

Večer, 15.04.2015

"Po principu Verujem v boga, ki v Zadnji, sedmi del Večerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: režime. In pripovedi malih delničarjev, ki so se na koncu lahko le obrisali pod nosom VASJA J AGER V zadnjem tednu smo vas s serijo preiskovalnih člankov peljali v ozadje dogajanja, ki je privedlo do zloma poslovnega imperija mariborske nadškofije, strukture, ki ji ni bilo para v novejši zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Povedali smo, kako sta Zvon Ena in Zvon Dva, zlasti ob pomoči državne NLB, sploh lahko postala balona, ki sta kasneje tako usodno počila. Kako je nadškofijska gospodarska hobotnica tudi prek projektnih družb iz denarja delala denar, pisali smo o spektakularnih reševalnih operacijah tudi Vatikana, vlogi Lea Ivanjka pri tem ... Danes pa je čas za režime, za ugotovitve pod črto in iskanje odgovora na vprašanje, kdo ali kaj je krivo, kar je pomembno zlasti za tiste, ki so izgubili - za male delničarje.

Finance, 15.04.2015

Cena Telekoma na borzi se je usula, po vseh političnih akrobacijah je ponudbo za Telekom včeraj oddal le sklad Cinven, ki po naših neuradnih informacijah ponuja le od 105 do 115 evrov za delnico. To so glavni krivci. Zakaj je za vaš žep pomembno, da se Telekom proda čim dražje? Največji lastnik je država. Od tega bi šlo neposredno za pokojnine (prek Kada in Modre zavarovalnice) dobrih sedem odstotkov kupnine. Povedano po domače: če bi Telekom prodali za 140 evrov za delnico, bi šlo za penzije 64,3 milijona evrov. Če bi ga prodali po 115 evrov, 52,8 milijona evrov. Če pa po 50 evrov za lot, pa le še 22,9 milijona evrov. Letos bomo zaradi prepogoltne države - v to šteje tudi kazen, strošek sanacije bank - plačali za milijardo evrov več davkov, kot bi jih sicer. Toliko namreč znaša strošek obresti za državni dolg, ki je na rekordno visoki ravni. Plastično povedano, to pomeni 500 evrov na prebivalca.

Delo, 14.04.2015

Lahko laškemu pivu pomagajo Heinekenove mišice In pivovarno dobi ... Heineken Največ je pridobila slaba banka, zadovoljni tudi mah delničarji Ljubljana - »Pričakovano, skoraj edini mogoči izhod, dobra novica za skoraj vse vpletene,« je prodajo Skupine Laško nizozemskemu pivovarju Heinekenu komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Veliki tihi zmagovalec posla je po njegovem mnenju DUTB, ki je s prodajo delnic Laškega unovčila kar okoli 400-odstotni donos. BOŽENA KRIŽNIK VANJA TEKAVEC Kdor je spremljal razvoj dogodkov in videl pristop nizozemskega pivovarskega giganta k nakupnim postopkom, mu je lahko bilo jasno, da se je Heineken odločil kupiti Pivovarno Laško in da bo ponudil najvišjo ceno, razmišlja Matej Lahovnik. Spominja na prodajo Mercatorja: kupec prihaja iz iste panoge kot ciljna družba, zato mu koncentracija lahko prinese največje sinergije, in to v nabavi, distribuciji, proizvodnji. Institucionalni vlagatelji ne bi mogli tekmovati z njim. Poleg tega gre v pivovarski zgodbi za stratega, ki je tretji največji pivovar na svetu. Dosežena cena je razmeroma visoka, zato je posel dobra novica tudi za male delničarje.

Finance, 14.04.2015

Kaj storiti z delnicami Pivovarne Laško? Je se kaj prostora za spekulativne nakupe? Skupina Pivovarna Laško ima 7.225 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe nizozemskega Heinekena. Vztrajanje v lastniški sestavi ne bi bilo smiselno. Pričakovati je, da bo večina preostalih vlagateljev ponujeno ceno sprejela. Se bo pa do prevzema z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Nizozemske. Delnica Pivovarne Laško je bila borznazvezdaminulegaleta, ko seje po uspešni junijski prodaji Mercatorja s štirih evrov, kolikor je bila vredna ob koncu leta 2013, podražila na 23,5 evra, za skoraj 490 odstotkov. Posel z najvišjo vrednostjo delnice pivovarne je bil sklenjen lani po 25,84 evra. To pomeni, da bodo vlagatelji, ki so v zadnjem letu najdražje stopili v lastništvo, na izgubi.

Finance, 14.04.2015

Prenovljena prevzemna zakonodaja, s katero naj bi se povečala varnost delničarjev, bo prevzemnike v posameznih primerih silila v nove skrivalnice. Spremembe zakona o prevzemih poskušajo uvesti določene prilagoditve evropskim predpisom, vsebujejo pa tudi povsem domače posebnosti, ki bodo v praksi povzročile veliko zmede ter znova povečale interes posameznikov, da svoje deleže prikrivajo, dokler nimajo zagotovljenih dovolj delnic za formalno uspešen prevzem. Nova prevzemna ovira prag uspešnosti Predlog ZPre tako uvaja minimalni prag uspešnosti prevzemne ponudbe v primerih, ko prevzemnik mora podati prevzemno ponudbo, torej če njegovo lastništvo preseže 33 odstotkov glasovalnih pravic. Prevzemnik bo moral s prevzemom postati lastnik več kot 50 odstotkov družbe, sicer se bo ponudba štela za neuspešno. Neuspešna ponudba pa pomeni, da prevzemnik nima glasovalnih pravic v družbi, nove prevzemne ponudbe leto dni ne more podati, tistim, ki so ponudbo sprejeli, pa bodo deinice seveda vrnjene.

Reporter, 13.04.2015

Rigelnikov imperij: prodano! ANDREJ ČERNIC foto: PRIMOŽ LAVRE, BOBO IN ARHIV REPORTERJA. (Nepričakovana) prodaja prvega paketa slabih terjatev ameriški družbi Bank of America Merrill Lynch je številne tako osupnila, da so komaj prišli do sape. Zaradi te prodaje bodo zdajšnji lastniki, slovenski tajkuni, najbrž razlaščeni. Tudi Protej. Razveljavitev pogodbe z Američani pa je zelo težko izvedljiva in zanjo niti ni prave pravne podlage. Domine padajo. Bolj kot hitra izvedba prodaje terjatev štirih podjetij je slovensko javnost presenetilo dejstvo, da do zadnjega ni prišel na dan noben namig, da je prodajni postopek sklenjen. Plen, ki si ga je marsikdo želel, je bil seveda velikan slovenskega gospodarstva, podjetje ACH (in Protej, njegov 90-odstotni lastnik). Z njunimi terjatvami pa so bili prodani še dolgovi drugih treh pomembnih stebrov slovenskega gospodarstva, Elana, Adrie Airways in Polzele. Prestrukturiranje in nova prodaja Za paket terjatev se je potegovalo šest slovenskih in tujih podjetij, od teh naj bi bila samo dva resna kandidata.

Finance, 13.04.2015

V stečaju Bavčarjevega holdinga Maksima bodo zaslužili odvetniki Sodni boj z bankami in nekdaj »prijateljskimi« družbami se bo nadaljeval tudi v stečaju aLEŠPERČIČ ales.percic. ©finance. si V stečaju Maksime Holdinga, prek katere je Igor Bavčar poskušal prevzeti Istrabenz, je ostalo dobrih šest milijonov evrov premoženja in 25 sodnih postopkov, tudi milijonskih tožb. Stečajnik za zdaj ne namerava opustiti pravdanja, ki se je začelo pred stečajem, za vse postopke skupaj je predvidel 315 tisočakov. Upniki sov stečaju Maksime Holdinga prijavili za skoraj 40 milijonov evrov terjatev, a jih je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak priznal le za 13,5 milijona evrov. Največji upniki Maksime Holdinga so NLB, Gorenjska banka, Banka Celje ter nekdaj prijateljske družbe Maksima Invest, Diamond in Finetol. Svojo 3,5 milijona evrov vredno terjatev je prijavila tudi državna DUTB, vendar jo Kontarščak zaradi zastaranja prereka. Prva ocena: stečaj bo stal 356 tisoč evrov Že pred stečajem je bila Maksima Holding vpletena v 25 sodnih sporov, v katerih je družba tožena ali tožeča stranka. Največ sodnih sporov poteka prav z nekdaj prijateljskimi družbami iz kroga Stanislava Valanta, ki so Bavčarju pomagale pri prevzemanju Istrabenza, to so NFD Holding, Maksima Invest, Finetol, Fidina in Daimond.

Večer, 11.04.2015

Zakaj si DUTB puli lase zaradi nekoč kronskega dragulja Večerova preiskovalna zgodba (4) Četrti del Večerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadško fije: kako je T-2 po seriji neverjetnih "naključij" za smešno vsoto pristal pri gorenjskem podjetniku VASJA JAGER JURE STOJAN Ko se je leta 2011 sesedel gospodarski imperij mariborske nadškofije, je bilo ogorčenje javnosti sorazmerno z njegovimi dolgovi. Toda sredi vala izbruhov razočaranja in jeze je imel vsaj en človek razloge za zadovoljstvo. Podjetnik Jure Krč se je iz (pod)izvajalca T-2 povzpel do lastnika družbe, s katero se je pravzaprav začel propad Zvona Ena in Zvona Dva. Način, na katerega se je razpletla zgodba z njuno največjo naložbo, vzbuja kopico sumov o zakonitosti postopkov in danes jezi tako nekdanje male delničarje Zvonov kot DUTB. T-2 se je v zgodovino vpisal kot firma, katere padec je pretrgal podjetniško verigo Nadškofije Maribor in razgalil vse razsežnosti njenih neuspešnih poslov. Pa je vse skupaj na začetku delovalo še precej nedolžno; javnost T-2 oziroma nadškofiji ni zamerila prevelikih apetitov pri projektih, ki so jih financirale predvsem državne banke, temveč ponujanje pornografskih vsebin na njenih frekvencah. Vik in krik sta segla tudi do Vatikana, škofje pa so delali vse, da bi škandal čim prej pomirili.