"Vsaj glede izbrisa vrednostnih papirjev bi se moralo počakati na odločitev sodišč ter šele nato ukrepati, če je do napak prišlo. Tu se pa očitno želi preskočiti ta korak," pravi. "A kakršnakoli bo odločitev ustavnega sodišča, ne bo imela konkretnega neposrednega vpliva na premoženje širše javnosti in malih delničarjev. Če na sodišču uspejo, lahko finančno pridobijo predvsem bivši lastniki podrejenih obveznic." Situacijo pa bodo po njegovem izkoristili tudi posamezniki, ki so proti privatizaciji bank. Do zahtev po bančni preiskavi je prišlo zaradi domnevno ponarejenih dokumentov, kasneje pa se je odprla še debata o cenitvah sredstev bank, višini dokapitalizacij in previsokih proračunskih izdatkih ter o nadzoru bank, zaposlovanju na Banki Slovenije ... "Pri tem so se mnoga dejstva zameglila, obenem pa se je pozabilo, da se je še pred nekaj meseci v javnosti razpravljalo, kako slabo so po nekaterih ocenah banke prestale stresne teste in da potrebujejo več kapitala. Na eni strani so banke v zelo slabem stanju, nato pa naenkrat v izredno dobrem - odvisno od trenutnega interesa. Treba je vedeti, da obstaja več metodologij vrednotenja in vedno lahko pride do različnih ocen vrednosti - ključna je konsistentnost uporabe metodologije in utemeljitev," opozarja analitik. "Situacija ni tako preprosta, kot se razpravlja v javnosti. Ker bi s preiskavami verjetno politika posegala v neodvisnost centralne banke, bo tako najprej treba določiti, ali so ti postopki sploh ustavni in ali obstajajo zadostni razlogi za naknadni nadzor," izpostavlja Šimnic. Četudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec ves čas zatrjuje, da je dokapitalizacija bank vrnila zaupanje v bančni sistem, pa Šimnic dodaja, da zdajšnje napetosti Sloveniji nikakor ne koristijo: "Izpodbijanje kredibilnosti centralne banke in posplošeno polemiziranje o upravičenosti ukrepov za reševanje bank plaši tuje investitorje in zmanjšuje ugled." Nevarnosti za bančni sistem sicer ni, je pa situacija škodljiva za ugled države in bančnega sistema. Apollo kot potencialni kupec NKBM je že, tako sogovornik, zahteval, da država jamči, da banka ne bo deležna odškodninskih zahtev oziroma da bo slednje poravnavala država Slovenija. Po zakonu sicer delničarji in lastniki podrejenih obveznic od banke ne morejo zahtevati poplačila, a vse skupaj kaže na nezaupanje v slovenski pravni red in bi lahko vplivalo tudi na višino kupnin, še pravi Šimnic. Matej Šimnic: "Ker bi s preiskavami posegli W % v neodvisnost BS, bo x** &B najprej treba določiti, »J W ali so ti postopki sploh V^jM* ustavni." PV^BBl

Medij: Večer
Avtorji: Hreščak Anja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 16. 02. 2015 
Stran: 3