Za sklic izredne seje državnega zbora je treba zbrati četrtino podpisov poslancev. Zadostno število jih je prispevala že največja vladna stranka SMC, ki jih ima skupaj 36, je včeraj po kolegiju predsednika državnega zbora povedala Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC. Predlog NSi o sklicu izredne seje, po oceni predlagateljev bi lahko bila na dnevnem redu v začetku marca, so brezpogojno podprli še obe koalicijski partnerici SD in Desus, pa tudi največja opozicijska stranka SDS. Nekaj zadržkov, ki pa na koncu niso prevladali, so imeli v Zavezništvu Alenke Bratušek in v Združeni levici. Banko Slovenije lahko revidira le Banka Slovenije Zaradi neprepričljivih odgovorov in pojasnil glede vloge BS pri dokapitalizaciji bank se je zamajal stolček guvernerju Boštjan Jazbecu. Sooča se z očitki, da so v BS prirejali dokumente in manipulirali s podatki, kar je zavrnil. Že danes bo okoliščine pri sanaciji bank konec leta 2013 in lani pojasnjeval tudi vladni ekipi. Predsednik vlade Miro Cerar ga za zdaj podpira. "Guverner ob vseh teh sumih in domnevah za zdaj uživa moje zaupanje, bo pa moral odgovoriti na kar precej vprašanj, ker nekatera dejstva še niso do konca razjasnjena," je v ponedeljek dejal Cerar. Kot rečeno, bo moral Jazbec v začetku marca stopiti še pred poslance državnega zbora, ki so ga aprila leta 2013 potrdili z veliko večino. Jazbeca je predlagal predsednik republike Borut Pahor, šestletni mandat pa od svojega predhodnika Marka Kranjca prevzel julija leta 2013. Z dokapitalizacijo slovenskih bank se je začelo zapletati nekaj mesecev kasneje. Vlada Alenke Bratušek, v kateri so sedeli tudi ministri iz SD in Desusa, je 12. decembra leta 2013 sprejela sklep, da osem slovenskih bank dokapitalizira v skupnem znesku 4,778 milijarde evrov, od tega 3,012 milijarde evrov v NLB, NKBM in Abanko Vipo. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je včeraj spomnil, da je SD edina stranka, ki ni podprla guvernerja Jazbeca, se pa v stranki zavzemajo za to, da se okoliščine pri sanaciji bank raziščejo. Evropska komisija je 18. decembra 2013 odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank. Da pa je Slovenija od Bruslja dobila dovoljenje za državno pomoč, je morala BS izkazati kapitalsko podhranjenost sistemskih bank. To ji je "uspelo" s pomočjo revizijske hiše Deloitte, ki je ugotovila, da ima NLB negativen kapital, družba Roland Berger je pred tem na podlagi svojega stresnega testa izračunala, da ima NLB pozitiven kapital. Medijska razkritja kažejo na to, da naj bi bili takratna predsednica vlade Bratuškova, nekdanji finančni minister Uroš Čufer in guverner BS Jazbec pod pritiskom evropskih institucij, saj naj bi evropska komisija v zameno za prižig zelene dokapitalizacijske luči vztrajala pri izbrisu malih delničarjev, so v zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora zapisali predlagatelji, druge stranke pa so se s tem strinjale. Poslanci bodo tako od Jazbeca terjali, da jim pojasni, ali je BS v sodelovanju z vlado zavestno terjala od revizijske hiše Deloitte kljub prvotno drugačnemu stanju kapitala v bankah, izkazovanje negativnega kapitala, kije predstavljal temeljno zakonsko podlago za izbris podrejenih imetnikov hibridnih instrumentov v bankah. Pa še, ali je bila ocena stanja kapitala v bankah ustrezna ali ne in zakaj se je BS odločila upoštevati revizijske ugotovitve družbe Deloitte in ne Roland Berger. A državni zbor v zapletenih in za davkoplačevalce še kako pomembnih vprašanjih veliko pooblastil nima, ker po obstoječi zakonodaji BS ne spada med revidirane pravne subjekte, kar pomeni, da poslovanje BS lahko revidira le BS. Združena levica terja Jazbečev odstop Najbolj jasno in kritično stališče do Jazbeca in BS imajo v Združeni levici. Jazbeca pozivajo k odstopu, saj naj bi BS pod njegovim vodstvom "ponarejala uradne dokumente, manipulirala s stresnimi testi bank in sistematično zakrivala podatke pred očmi slovenske javnosti, da bi lahko prikazala, da je bančna luknja večja, kot je v resnici, in da bi lahko razlastila lastnike podrejenih obveznic." V Združeni levici Cerarjevo vlado zato pozivajo, da naroči forenzično preiskavo dogajanj v BS v zadnjih letih. Sicer pa je komisija za nadzor javnih financ že v petek podprla zahtevo po izredni reviziji in forenzični preiskavi postopkov BS. Poleg tega omenjena komisija predlaga, da se na to temo uvede preiskovalno komisijo DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje v smeri večje odgovornosti bankirjev. Vse nejasnosti okoli sanacije bank je treba čim prej razčistiti, tudi z morebitno spremembo zakonodaje

Medij: Večer
Avtorji: Esih Uroš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 18. 02. 2015
Stran: 2