To podjetje je obvladovalo holding Zvon Ena, pravnega naslednika istoimenske pooblaščene investicijske družbe (PID), v katerega se je stekel denar okoli 66 tisoč malih delničarjev, ki so kmalu po osamosvojitvi vložili svoje certifikate v pide Klas, Skala in Zvon. Iz Zvona Ena je izšel manjši brat Zvon Dva, ki se je prav tako ukvarjal z investicijsko dejavnostjo. Holdinga sta kupovala deleže cele vrste podjetij doma (Abanka, Steklarna Rogaška, Helios, T-2, Cinkarna Celje, Cetis, Mladinska knjiga...) in v tujini (bosanski investicijski skladi, naložba v nizozemski Zvon B. V., vredna nekaj več kot tri milijone evrov ...). Tretji nivo delovanja so bile družbe, ki sta jih Zvona ustanavljala posebej za izvajanje skritih prevzemov in tveganih nepremičninskih projektov. Med temi firmami so najpomembnejše Julius Ena, I. J. Storitve, I. J. Nasveti in Forš. Julius v solastništvu mariborskega menedžerja Lea Ivanjka je bil platforma za neuspeli naskok na Petrol v letu 2007, prek zadnjih treh pa je teklo financiranje slamnatih družb v tujini, ki so v praksi opravljale umazano delo in tako kot zadnji, četrti nivo celotne strukture, ščitile nadško- _ fijo oziroma Gospodarstvo rast pred očmi javnosti. V ta krog spadajo med drugim podjetja, kot sta hrvaški družbi Manus (prek katerega so I. J. Storitve prevzele hrvaško Luko Zadar) in Šole Orto (I. J. Nasveti so mu med drugim posojali denar za gradnjo naselja luksuznih vil na Braču; večji del sredstev v višini 20,8 milijona evrov pa je zagotovil Zvon Dva). Zaupali so Mirku Krasovcu Tako se je vzpostavilo omrežje v štirih koncentričnih krogih s središčem v Gospodarstvu Rast v lasti mariborske nadškofije. Po naših informacijah se vodstvo nadškofije ni spuščalo v podrobnosti poslov, pač pa je (slepo) zaupalo direktorjema Gospodarstva Rast Mirku Krasovcu in Dušanu Zazijalu. Ta sta v sodelovanju z menedžerji obeh Zvonov obračala denar, ki so ga v mrežo z izdatnim kreditiranjem dajale banke, o čemer smo pisali včeraj. A malo kateri balon se je napihnil tako zelo kot Zvona Ena in Zvon Dva. Nadškofija naj bi svoje poslovne podvige izvajala tudi brez dovoljenja Vatikana; kot je februarja 2011 v pogovoru za Večer pojasnil takratni mariborski nadškof Marjan Turnšek, cerkveno pravo določa, da mora za vse posle v znesku nad 1,5 milijona evrov dati dovoljenje Sveti sedež. Kar pa se v primeru Zvonov menda ni zgodilo. Argentinska klavnica, gabonska športna loterija Med projekti, v katere sta vlagala mariborska holdinga - in se pri tem opekla -, sta nakupa argentinske klavnice Sadowa in pristanišča Elevadores Mar Del Plata. Klavnica je bila že v času nakupa na robu bankrota, luko pa je opustošila naravna katastrofa. Zvon Ena, ki je bil njun lastnik, ju je za skupaj sedem milijonov evrov podtaknil svoji firmi za posebne naloge, podjetju Forš. Kar je končno zmotilo stečajno upraviteljico slednjega Staško Mrak Jamnik, ki nam je potrdila, da je "v zvezi s sumi kaznivih dejanj glede spornih nakupov argentinskih delnic 22. 5. 2013 na Okrožnem tožilstvu v Ljubljani podala kazensko ovadbo zoper bivšega direktorja." To je takratni uslužbenec Nadškofije Andrej Mesarec. " Poleg Južne Amerike in Evrope najdemo finančne sledi mariborske mreže tudi na afriški celini. V naložbi iz leta 2006 v športno loterijo v Gabonu celjskega Cetisa, ki sta ga obvladovala Zvona, v upravi in nadzornem svetu firme pa so sedeli njuni predstavniki. Cetis je v 2008 gabonsko podjetje dokapitaliziral z 2,25 milijona evrov, s čimer je postal 93-odstotni lastnik igralniške družbe, ki jo obvladuje še danes. Toda loterija je morala zaradi gabonskih zakonov mirovati kar štiri leta in šele v 2012 je lahko začela izvajati dejavnosti športnih stav. Danes je njena perspektiva nejasna; Cetis je pred tremi leti slabil projekt za 120 tisočakov in napovedal dodatne odpise, od takrat pa v svojih dokumentih več ne razkrivajo podrobnosti svoje afriške pustolovščine, ki je v letnih poročilih še zmeraj navedena kot del Cetisovega portfelja. Graščaka naplahtala Groffa Vsaj za zdaj se je Zvon Ena kljub naporom svojega vodstva opekel s sodelovanjem pri nakupu gradu na Slovaškem, pri katerem sta ga na led speljala Ljubljančana Tahir Ametaj in Andrej Plešivčnik. Sprva jima je potrebnih dva milijona evrov posodil poslovnež Marijan Groff, Zvon Ena pa je šel za poroka. In ko "graščaka" denarja nista vrnila, je breme obviselo na njem. Kot je v izrednem poročilu ugotovila njegova stečajna upraviteljica Mojca Breznik, si je uprava holdinga več kot dve leti zaman prizadevala, da bi dobila nazaj svoj denar, pri čemer je uspela vsaj vpisati hipoteko na slovaško graščino. Njena vrednost je bila nazadnje ocenjena na 1,24 milijona evrov, vendar Zvon denarja vse do danes še ni videl; terjatve do Ametaja zdaj Breznikova prodaja na dražbi. Med primeri, ki kažejo, s kakšno lahkoto se je v Zvonovih razsipavalo z denarjem, je tudi kreditiranje občine Štore prek družbe Hudournik; ta si je - na papirju - sposodila dobrih dvesto tisočakov od Zvona Ena, dolg pa je še isti dan prevzela štorska občina, ki se je tako zadolžila mimo zakonodaje, na koncu pa pristala na robu bankrota. Primer je danes pred sodiščem. Bratranec čisti dimnike in bilance Poleg naložb, o katerih se je že pisalo, pa obstaja še nekaj zanimivih transakcij, o katerih mediji do zdaj nismo obširneje poročali. Med njimi so posli z luksemburškim nabiralnikom Towra, ki ga po dokumentih iz Luksemburga, s katerimi razpolagamo, obvladuje finančnik Bogdan Pušnik - in ga med drugim najdemo v lastniških zgodbah Agrogorice, Pivovarne Laško, Iskre Avtotehnike, Preventa Global in Premogovnika Velenje. Posebej pomembno vlogo je s parkiranjem delnic Towra odigrala pri prevzemu Term Čatež, v katerem je pomagala tajkunu Bojanu Petanu iz Državne založbe Slovenije (DZS). Petan se je kasneje pojavil tudi kot igralec v Towrinih poslih z Zvonom Ena, saj je Towra spomladi 2010 po verigi kompenzacij v Petanovo naročje spravila Zvonovo investicijsko družbo Triplus. Towra pa je Zvonu Ena pomagala pri konsolidaciji njegovega lastništva in mu prodala paket 76.923 Zvonovih delnic. Terjatev s popustom Med potencialno spornimi transakcijami, o katerih sta dokaze naplavila stečaja Zvona Ena in Dva, je prodaja 180 tisočakov vredne terjatve Zvona Ena do mariborske družbe SES Storitve podjetju Dimnikar Radeče; to je terjatev odkupilo s skoraj tretjinskim popustom za vsega 125 tisoč evrov. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je zastopnik Dimnikarja Celjan Alen Cvek, bratranec partnerice Lea Ivanjka, enega ključnih posameznikov v gospodarski mreži okrog Zvona Ena in Dva. Čveka najdemo tako v bosanskih poslih nadškofijske strukture kot pri Ivanjkovih hrvaških poslih; Mariborčan je nanj domnevno pred svojimi upniki zlasti iz primera izčrpavanj mariborskega Vinaga prenesel lastništvo svojega hotela na Pagu. Res pa je tudi, da menedžerji Zvona Ena in Dva kljub poslovni vnemi niso sprejeli vsakega projekta, ki bi ga lahko. V tem pogledu posebej izstopa primer naložbe v megalomansko razkošno hotelsko naselje Punta Skala na Hrvaškem, ki ga je zgradil avstrijski Falkensteiner. Kot je razvidno iz internih dokumentov, s katerimi razpolagamo, je Leo Ivanjko jeseni 2007 povezal predstavnike Falkensteinerja in Zvonov. Strani sta celo podpisali sporazum o sodelovanju, po katerem bi Mariborčani v projektno hrvaško družbo, ki je gradila hotele, vložili 30 milijofjrK JUTRI J^J V VEČERU 3<3333<333%333%3>^^ Operacija reševanja gospodarske hobotnice mariborske nadškofije. Kdaj in kako seje vključil Vatikan? Koga je Sveti sedež angažiral? Kdo so bili slovenski igralci? nov. Vendar so si v Zvonih v zadnjem trenutku premislili. "Hvala bogu! Zaslutili smo, da nasprotna stran išče predvsem nekoga, na katerega bi lahko prevalili odgovornost in finančna bremena, če bi naložba nasedla. Poleg tega se je v 2008. finančno stanje naših družb pričelo naglo slabšati," nam je povedal eden od sogovornikov blizu vrhov nadškofijskih holdingov, ki pa je bil zaradi bojazni, da bi mu izrečeno lahko škodilo v tekočih predkazenskih postopkih (policija pregleduje Zvona v sklopu preiskave bančne luknje), z nami pripravljen govoriti le brez navedbe njegovega imena. Leo Ivanjko si je z banko Hypo v Avstriji delil lastništvo družbe SL Management. In prav Hypo je kreditirala projekt - in na koncu v njem nasedla z okoli 210 milijoni evrov (po mnenju hrvaških medijev gre za eno največjih korupcijskih zgodb na Balkanu). A namesto Zvonov sta v Punto Skalo vstopili dve liechtensteinski firmi, ki ju je na papirju zastopal stari znanec slovenske policije, odvetnik Gerald Hoop, ki je avstrijskim menedžerjem banke Hypo pomagal pri njenem izčrpavanju, pri nas pa je delal zlasti s Hildo Tovšak. Krater že, a ne tolikšen Struktura Gospodarstva Rast se je ubadala z nepregledno množico projektov, od katerih se jih pomemben del ni izšel; ko je konec leta 2008 udarila svetovna recesija, so se domine začele podirati. Nepremičninski posli so zastali, donosi finančnih naložb presahnili, banke pa so ustavile kreditiranje. Nadškofijske firme so pristale v stečajih (Gospodarstvo Rast, oba Zvona, Forš, I. J. Naložbe, Krekova družba ...) in pokazalo se je, da so njihovi dolgovi precej večji od premoženja. Vendar luknja nikakor ne znaša 800 milijonov evrov, o katerih je leta 2011 poročal italijanski LEspresso, kar potrjujejo podatki iz stečajev in evidence Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki je z davkoplačevalskim denarjem od bank prevzela slabe kredite. DUTB je odkupila za skupaj 487 milijonov evrov terjatev državnih bank do Zvona Ena, Dva, Forša, Krekove družbe, T-2 in I. J. Nasvetov. Obveznosti Gospodarstva Rast pa nikoli niso pristale na "slabi banki". A velikansko vsoto je treba zmanjšati za slabe kredite, ki se podvajajo v evidencah. Nadškofijske firme so namreč druga drugi jamčile za posojila, ta poroštva pa se zdaj na DUTB vodijo kot obveznosti do več različnih bank. Primer podvajanja obveznosti je denimo dobre tri milijone evrov kredita Krekove družbe, ki sta ga na DUTB vsaka zase prenesli tako Banka Celje kot Factor Banka. Ekipa banke Warburg, ki je v 2009. po nalogu Vatikana pregledovala poslovanje Zvona Ena in Dva, je po informacijah, ki smo jih dobili iz dobro obveščenih virov, izračunala, da znaša po vseh slabitvah premoženja luknja v njunih bilancah od 140 do 240 milijonov evrov. To potrjuje tudi podatek, da so imele naštete družbe po zadnjih objavljenih podatkih skupaj 268 milijonov evrov negativnega kapitala; kot vse kaže, je to številka, ki je še najbližje dejanskemu znesku, ki je bil izgubljen v nekdanji nadškofijski podjetniški mreži. NADŠKOFI JA MARIBOR (izvor strukture) Franc Kramberger Anton Stres GOSPODARSTUO RAST (obvladujoča družba strukture) Mirko Krašovec Dušan Zazijal (glavna financerja in usklajevalca naložb) ZVON ENA ZVONOVA Simon Zdolšek Ljubo Peče Franc ]ešovnik (ključne neposredne naložbe v Sloveniji) KREKOVA DRUŽBA • T-2 • CETIS • HELIOS • CINKARNA • BETI • ABANKA • STEKLARNA ROGAŠKA... (podjetja za posebne naloge) FORŠ I.J. STORITVE 11 NASVETI JULIUS FOND #<:*,.*<:§:< Andrej Mesarec Roža Mlakar Kukovič Dalibor Kljun Leo Ivanjko (naložbe v tujini, skriti prevzemi, nepremičninski projekti) KLAVNICA IN PRISTANIŠČE V ARGENTINI • PRISTANIŠČE NA HRVAŠKEM (LUKA ZADAR) • PODJETJA U ROMUNIJI • ŠPORTNA LOTERIJA V AFRIKI • DRUŽBANA NIZOZEMSKEM • GRADNJA VIL NA HRVAŠKEM • BOSANSKI PRIVATIZACIJSKI SKLADI • pte^KOVA DRUŽBA POOaSffiAbfiUŽBAZA J)P".v'| JANJE d.ui. • JEtonenA HOLDING • , H U L U I N G FINANČNA, DRUŽBA- d. d. Sledi denarja Zvonov so tudi v Južni Ameriki, Afriki in Luksemburgu. In kako sta se v poslih Zvonov znašla dimnikar in tajkun? (Sašo Bizjak)

Medij: Večer
Avtorji: Jager Vasja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 09. 04. 2015 
Stran: 4