Pojem EU postaja izjemno neraven mehanizem v delovanju sodobne slovenske vlade. Nekoč so v imenu evrokreditov zagnali projekt TEŠ 6, danes z argumentom, da imamo le dva tedna, da dobimo EU pomoč, vlada Mira Cerarja vpeljuje gradnjo drugega tira. Največji državni projekti tako niso plod podrobnega premisleka o več alternativnih državnih investicijah, temveč produkt histerije. Še več, v najbolj kolosalni projekt vstopa vlada, ne da bi vedela, kako ga bo izpeljala. Gre za perverzno razmišljanje tipa: da bomo dobili nekaj sto milijonov, bomo od nekod izbrskali še milijardo! ?? In sedaj fatalno vprašanje: ali ni tak EU denar v bistvu uničujoč za nacionalno ekonomijo? Zgledi kar dežujejo. Ker mesto Ljubljana računa na evropsko denarno pomoč, je razpisalo natečaj za gradnjo P+R parkirišča na Barju. Javila so se številna podjetja, ki so pripravljena za vsoto med 4,2 in 6,3 milijona izvesti ta projekt. A zdaj pozor: kaj bodo zgradila? - Odprto parkirišče za 350 avtomobilov. Če preračunamo, dobimo ceno najmanj 13 tisočakov za nekaj asfaltiranih metrov na obrobju mesta. Pogled v nepremičninske oglase nam razkrije, da za takšno vsoto lahko kupite garažo v elitni soseski na Kotnikovi, kije še ves čas pod video nadzorom. Rezultat EU pomoči nam prinese gospodarski absurd, po kateremje vrednost asfaltiranega parkirišča pod milim nebom enaka kot moderno zgrajen parkirni boks v garažni palači!???????? Tovrstne denarne pomoči producirajo ekonomijo, v kateri gradbene tvrdke ob blagoslovu občine kujejo dobičke, ki bi jih na prostem trgu nikoli ne dosegle. Po eni strani država razlasti sto tisoč državljanov, po drugi omogoča peščici gradbenih baronov bajne zaslužke. Toda problem je še bolj fatalen. Kako pa vlada s svojo administracijo varuje lastno državo? »Cinkarna Celje« je podjetje, ki je desetletja lepo poslovalo, a cena je bila ekološko uničenje okoliških teritorijev. Ne partijski in ne postpartijski režimi niso izvedli takih postopkov, ki bi preprečevali, da podjetje svojih dobičkov ne bi kovalo na račun degradacije okolja. Čedalje bolj aktualistična tema. »Lafarge« v Trbovljah s kurjenjem prepovedanega petrolkoksa počne podobno, a ga inšpekcije službe ne ustavijo. V Petišovcih je angleško podjetje, ki bi z metodo »frackinga« pridobivalo zemeljski plin, nedavno dobilo okoljsko soglasje ARSA. Tamkajšnje prebivalstvo je izkazalo veliko mero modrosti in takoj organiziralo javno tribuno v sinagogi, na kateri so okoljski raziskovalci podali serijo zaskrbljenih ugovorov. Postopek »fracking« vsebuje tudi vnos ogromnih količin kemikalij. In kakšna je nadaljnja pot teh kemikalij? Jasno, končajo v zemlji, zraku in vodi. Plinsko podjetje kajpak pravi, da to okolju ni nevarno. A kaj je vsebina teh kemičnih snovi? - Tega pa ne smemo vedeti, ker je to pač poslovna skrivnost. Megalomanski projekt bo tako potekal, ne da bi vnaprej vedeli, kakšne posledice ima. Študije podobnih primerov po svetu nam postrežejo s podatki o velikem povečanju svinca, arzenika, benzena in drugih rakotvornih snovi. In Petišovci ležijo na področju, kije obenem pomemben podvodni bazen mineralne vode! Razlog za alarm, še zlasti, če pogledamo prek meja: v Franciji je fracking« prepovedan, tudi v državi »New York«. Po naključju? V Nemčiji in Avstriji imajo moratorij na to dejavnost, dokler študije ne pokažejo njenih učinkov na okolje. V Sloveniji, kjer sploh ni zakonskih regulativ na tem področju, pa vladna administracija dovoljuje »fracking« v Prekmurju. Sicer pa, kje je tu ideja alternative: turizem in kmetijstvo vs. nevarno pridobivanje plina? Da bi bila teorija zarote še bolj aktualna, je poskrbela vlada, ki je policistom krepko znižala proračun. V zadnjem letu je njihovo število padlo za več kot sto, v zadnjih nekaj letih še za nekaj krat več. Živimo mar v blagodejnem času brez kriminala? Če sledimo medijem, ugotovimo, daje število rabot bančnega in finančnega kriminala osrednja lastnost sodobne Slovenije. Pri milijardni bančni luknji so iz bančnih institucij podali 100 ovadb, od katerih je le ena stopila v sodni mlin. Vlada pa znižuje proračunska sredstva za policijo???

Medij: Mladina
Avtorji: Nežmah Bernard
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pamflet
Datum: 20. 02. 2015 
Stran: 16