Da - odlašanje s privatizacijo in afere, Veberleaks in izjave Janka Vebra, člana vlade, ki jasno kažejo, da privatizaciji nasprotuje, lahko pomenijo coklo pri prodaji Telekoma Slovenije. In da - lahko pomeni (najmanj) to, da cena ne bo tako visoka, kot pričakujejo nekateri, ki govorijo celo o tečaju 180 evrov na delnico, kar bi zaves Telekom skupaj pomenilo okoli 1,3 milijarde evrov. Več o ceni pišemo v nadaljevanju. Pa tudi o tem, zakaj kolega Jure Ugovšek, kije tudi mali delničar Telekoma, verjame, dabo privatizacija uspešna in dabo cena višja od trenutne borzne. Pred tem pa še spomnimo na nedoslednost Janka Vebra iz časa, preden je postal minister za obrambo. Leta 2012 je denimo opozarjal, kako državakotlastnicaizčrpava Telekom, da ta ne bo imel za naložbe ... Mimogrede, potencialni kupec Cinven pravi, da denar pušča v podjetjih, kijih prevzame, in zasluži tako, da sanirano in močnejšo družbo po nekaj letih proda. Nato pa je Veber leta 2013 ob sprejemanju privatizacijskegaseznamavdržavnem zboru dejal, daje prodaja Telekoma izdaja (http:// www.finance.si/8819197). 130 evrov, morda tudi manj, bi lahko bila cena, po kateri bi država še lahko prodala. Na SDH tega ne komentirajo. 145 evrov je trenutna borzna cena. 150-180 evrov je cena, ki jo analitiki pričakujejo ob prevzemu. Viri blizu »procesa privatizacije Telekoma« te ocene označujejo za zelo optimistične. m Wt m<0^'"^ I BB Če bi »zatajili«, bi tujim y vlagateljem poslali slabo znamenje, pokazali bi, da smo nezanesljivi ■ Grožnja, da privatizacije ne bo, j e kar resna, pravijo nekateri viri. In to kljub temu, da SDH (oziroma njegov svetovalec Citigroup) postopek pelje naprej, se pogovarja in pogaja s kupci. Neuradni viri namreč ob tem pravijo: »SDHbo jasno povedal svoje stališče, ali bo prodal, in najbrž bo za to. Zavezuj oče ponudbe mora sicer še dobiti, pričakujejo se aprila, ampak občutek j e vseeno takšen, da so za prodajo. Je pa vprašanje, kaj bo rekla vlada, in to kljub zagotovilom premiera Mira Cerarja, da bo privatiziral, kar je že obljubljeno.« Spomnimo na veljavo Cerarjevihbesed oziroma afere in sprenevedanja, celo pri Cerarjevem soglasju fakultete za zasebno dejavnost. ■ In zakaj bi vlada sploh karkoli lahko rekla? Zato, ker bo SDH verj etno že zaradi previdnosti poskušal dobiti vsa potrebna soglasja, torej tudi svoje skupščine, to je vlade. In Miro Cerar kljub prejšnjim zagotovilom o privatizaciji tudi ne skriva, daje (vnaprej) za »premišljeno« privatizacijo, da najraje nebi dal infrastrukture. Člannjegove vlade Janko Veber pa je - preden je to postal - prodajo Telekoma celo označil za izdajstvo. ■ Torei. vlada bi lahko hitro našla izgovor, zakaj je proti privatizaciji Telekoma. 1 Prvi bi lahko bil prenizka cena. A to bi bil lahko izgovor le, če bi bila cena nižja od uradno ocenjenih pričakovanj države, ki pa so skrivnost (po-•nudbe namreč še niso oddane). Spomnimo: potencialni kupci preverjajo tudi odškodninske tožbezoper Telekom, ki jih je skupaj za okoli 300 milijonov evrov in ki bodo tudi vplivale na ceno (več v nadaljevanju in na http://www. finance.si/8819155). Poleg tega bi na ceno lahko vplivale afere in negotovost tudi glede morebitnih sprememb zakonodaje in novih obveznosti Telekoma. 2 Izgovor bi lahko bil celo to, da se Telekom ne proda zaradi takšnih in drugačnih varnostnih nacionalnih ... zadržkov. Kar pa bi lahko bila vet lika težava, saj bi to nasploh pomenilo, da zavezam naše države resnično ne gre verjeti. Izogibali bi se nas v velikem loku. Namreč morebitni kupci imajo s preverjanjem in samim postopkom tudi visoke stroške, ki znašajo za vsakega celo milijon evrov inmorda zdaj že več. Plačujejo svetovalce, ocenjevalce, hodij o na sestanke ... ■ Sicer pa naj bi država svetovalcema Citigroup in White & Čase plačala okoli tri milijone evrov, če privatizacija uspe (dobila pa bi več sto milijonov evrov za kupnino - verjetno nekje med 650 in 700 milijoni). Če privatizacija ne uspe, bo konzorcij prodajalcev na čelu z državo poleg stroškov za svoje svetovalce v tem primeru bi znašali nekaj sto tisoč evrov - plačal vse stroške, ki ob postopku prodaje nastajajo Telekomu in so ocenjeni na okoli dva milijona evrov, kupnine pa seveda ne bi dobili. A minus bi bil večji - država in drugi, mali vlagatelji ne bi dobili denarja, vrednost Telekoma bi upadla ... ■ Kljub vsem križem in težavam analitiki v privatizacijo še verjamejo, saj si kar ne morejo predstavljati, da bi ta spet padla v vodo. Spomnimo, prvič j e padla v vodo leta 2008. Poleg tega država nujno potrebuje denar, na podlagi evropskih priporočil smo sprej eli tudi zaveze evropskim sočlanicam, da bomo privatizacijo speljali. Čebi zdaj »zatajili«, bi tujim vlagateljem poslali slabo znamenje, pokazali bi, da smo nezanesljivi, da nam (sploh) ne gre zaupati. To pa pomeni, da bi postali nezanimivi tudi za druga vlaganja. O tem, kako in zakaj je za varnost pomembna telekomunikacij ska infrastruktura in zakaj to vseeno ni razlog za ustavitev privatizacije, lahko preberete na http://www.finance.si/8819216/ ■ Delnice Telekoma so včeraj najprej precej upadle, na okoli 141 evrov, potem pa so spet zanihale navzgor, na skoraj 145 evrov. A pri tem dodajmo, da to nikakor ne pomeni, da se trg na politično-obveščevalne spletke in vmešavanje v privatizacijo nebo odzval. To, skratka, ne pomeni, »daje vse O. K. in vse tako kot prej«. Trgovanja je bilo namreč zelo malo, ves dan le za nekaj več kot devet tisoč evrov. ■ Analitiki so kljub temu še optimisti. »Naše zadnje vrednotenje je pokazalo, da je cena brez prevzemne premije 117 evrov, prevzemni razpon pa je bil ocenjen na 150 dol80 evrovna delnico,« pravi Sašo Stanovnik. ■ Glavno vprašanje je, po koliko je Telekom ocenila država - torej za koliko bi ga še dala. Knjigovodska vrednost delnice je 112 evrov. Neuradno so ocenjevalci vrednost ocenili nekaj nad njo, najbrž pa pod tržno ceno. Krožijo ugibanja, dabi prodala še po ceni 130 evrov ali celo nekoliko manj. A naj opozorimo - gre zgolj za ugibanja, špekulacij e. ■ Pričakovanja vpletenih naj bi sicer bila nekoliko višja, prevzemna cena naj bi se gibala okoli trenutneborzne cene oziroma pri največ (!) 150 evrih na delnico, če je grozeče odškodninske tožbe nebodo preveč oklestile. To pomeni, dabi kupec (v igri so Deutsche Telekom, sklad Cinven, morda tudi sklad Providence) za celoten Telekom plačal 980 milijonov evrov, samo država in z njo povezane osebe pa bi dobile dobrih 700 milijonov evrov. Ocena je sicer po zadnjih dogodkih zelo optimistična. A vseeno še enkrat opozorimo - zgodi se lahko marsikaj. Namreč potencialne kupce lahko poleg negotovega položaja v državi in (ne)naklonjenosti politike, ki ne nazadnje lahko za sabo potegne še kakšne naknadne zakonske spremembe glede obveznosti Telekoma (vse z izgovorom »varnosti«), odžene (oziroma prepriča o nižjih ponudbah) tudi to, da ne morejo z dovolj veliko gotovostjo oceniti, ali (in koliko) bo Telekom tožbe, vložene proti njemu zaradi domnevnega kršenja konkurenčne zakonodaje, dobil ali izgubil. ■ Kaj torej storiti- delniceprodati ali kupiti? Če privatizacije nebo, bi te lahko v resnici zgrmele še za več kot na 1 17 evrov. Tudi analitik Stanovnik nakupa ne priporoča: »Delničarji se lahko kvečjemu odločamo, ali je priporočilo 'drži' ali 'prodaj'. To pa je odvisno predvsem od tega, koliko je posamezen vlagatelj še pripravljen (in sposoben) špekulirati o privatizaciji v Sloveniji, kar je sicer sila nehvaležno početje. Sami smo nazadnje ob analizi z začetka marca dali priporočilo 'drži'. V splošnem pa lahko le upamo oziroma, bolje, sanjamo, da živimo v normalni državi, ki pusti gospodarstvu živeti.« B^B^B^B^r ''^iBbIbHhpB^B^B^B^B^BH b^b^bH ; b^b^bI B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^Kfl .B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^ Jure Ugovšek, novinar Financ ii Zakaj vztrajam pri Z^J/ delnicah Telekoma Slovenije Najprej bi rad poudaril, da ne nosim vseh jaj c v eni košari: delnice Telekoma šole ena od mojih delniških naložb, preostanek delniškega portf elja je razpršen znotraj vzajemnih skladov. Prav tako bi poudaril, da se zavedam, kako tvegana j e stava na izvedbo privatizacije. Držim se še enega železnega pravila osebnih financ: v delnice Telekoma imam vloženo vsoto prihrankov, ki si jo lahko privoščim izgubiti. Tako kot vsi novinarski kolegi na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji) redno osvežuj em in objavljam spremembe svoj ega naložbenega portf elja. Pri svoj em delu včasih naletim na cenovno občutljive informacije, na podlagi katerihne trgujem na borzi, vsaj dokler jih kot avtor ne objavim v časopisu. Tako sem decembra 2013 ocenil, daje verjetnost privatizacije Telekoma Slovenije razmeroma velika in da dobršen del prevzemne premije še ni vključen v ceno naborzi. Ta se mi je pri 119 evrih, kolikor je v času mojega nakupa stala delnica, pri kazalniku 4,6 EV/EBITDA (takrat sem na podlagi primerljivih prevzemov ocenjeval, dabi Telekom lahko bil prevzet vsaj po šestkratniku kazalnika, ob optimističnem scenariju pa po osemkratniku) zdela tveganja vredna naložba. Poleg tega je dividendni donos na delnico tedaj presegal deset odstotkov. Predvideval sem, da tako velik ne bo vselej, a vseeno sem na podlagi načrtov poslovanja pričakoval stalna razmeroma velika izplačila dividend. Poslovanje Telekoma seje odtlej sicer poslabšalo. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) seje lani skrčil za 27 odstotkov, na 170 milijonov evrov, kar je najmanj v zadnjih desetihletih Analitiki letos pričakujejo rast EBITDA na 200 milijonov evrov, pri čemer delnica kotira pri 6,5-kratniku kazalnika EV/EBITDA. Nekateri prevzemi v panogi so se tudi v manj evf oričnih časih na borzah in času dražjega denarja sklepali po višjih vrednostih omenjenega kazalnika, zato se mi zdi vredno vztrajati. Še vedno tvegam, ker se mi zdi zadostna verjetnost, da bo prevzem sklenj en po višji ceni od trenutne tržne. Hkrati tudi pripisujem dokaj majhno verjetnost možnosti pretrganja privatizacijskega postopka. Še enkrat pa bi rad poudaril, da tvegam s sredstvi, ki si jih lahko privoščim izgubiti. Tudi ustavitev privatizacijskega postopka in morebitni upad vrednosti delnice pod sto evrov me ne bi spravila v pretirano neprij eten položaj.

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 20. 03. 2015 
Stran: 4