Ko se problematizira dokapitalizacija državnih bank, je vprašljiva tudi slaba banka (DUTB), na katero so bile prenesene bančne terjatve. Glavna tarča zadnje bančne afere, poimenovane »Sloleaks«, tako ni samo Jazbec, ampak tudi sedanje vodstvo slabe banke. Da bi postalo bolj dojemljivo za interese elite Foruma 21, da bi potegnili na zavoro pri prodaji terjatev, da bi na koncu podjetja - kot sta denimo Rigelnikov ACH ali Petanova DZS - lastniško spet pristala v »pravih rokah«. Slaba banka je zato že nekaj mesecev na tapeti. Vodilnim so najprej očitali visoke plače, Komisija za preprečevanje korupcije je problematizirala visoke zneske za najemanje zunanjih izvajalcev, nepravilnosti v slabi banki je ugotovilo tudi računsko sodišče, zdaj nekatere posle že preiskujejo tudi kriminalisti. V javnosti se tako namerno ustvarja vtis, da je s slabo banko vse narobe in da bi jo bilo najbolje ukiniti. Zaradi zavez Slovenije Evropski komisiji pri sanaciji bančnega sistema slabe banke ni mogoče kar tako likvidirati, lahko se pa njeno poslanstvo postavi na glavo. Da pri prodaji terjatev ne bo upoštevala interesa davkoplačevalcev, z denarjem katerih so bile dokapitalizirane državne banke (poleg tega so ob tem rešili še dve zasebni banki: Probanko in Factor banko; slednja si je slabo leto dni pred likvidacijo pripojila še zavoženo KD Banko Matjaža Gantarja), ampak interesom elite Foruma 21, ki naj bi zadnje čase na vse kriplje zbirala sredstva za odkup terjatev od DUTB, s čimer bi si povrnila izgubljene lastniške deleže v podjetjih, ki so zaradi prezadolženosti končala na slabi banki. Finančni minister Dušan Mramor zato v DUTB na mesto izvršnega direktorja že pošilja svojega človeka, Marka Simonetija. Preskusen kader, ki je med koncem leta 2009 in sredino leta 2012 predsedoval nadzornemu svetu Nove ljubljanske banke in bil zaradi opravljanja te funkcije zaslišan pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z zlorabami v bančnem sistemu. Simoneti bo zdaj v imenu vladne koalicije, ki je v javnosti zadnje mesece pripravljala teren, šel »narediti red« v DUTB. Da bo v Sloveniji še naprej tako, kot je bilo. Desant na slabo banko, ki ga je na petkovem vrhu uprizorila vladna koalicija, je namenjen upočasnitvi privatizacije podjetij, ki so končala v DUTB. Čeprav premier Cerar govori drugače, da se postopki prodaje nadaljujejo (to je namenjeno tuji javnosti, saj se bo vlada letos spet morala zadolževati v tujini), se v praksi spet zapleta. Pri Telekomu Slovenije bi morali kupci oddati zavezujoče ponudbe konec januarja, a so datum že spet premaknili - tokrat na konec marca. Najbrž ne zadnjič, saj Telekom Slovenije poleg NLB velja za enega največji draguljev v kroni Foruma 21. Za zaustavitev njegove prodaje so zato pripravljeni, če ne bo šlo drugače, tudi zrušiti Cerarjevo vlado. Nova politična nestabilnosti bi postopke privatizacije tako spet zavlekla. Privatizacijo Telekoma poskušajo spraviti v mrtvi tek, kot se to dogaja v primeru NLB. Petnajst mesecev je že minilo od razgrnitve stresnih testov, ko je bila dana zaveza tedanje vlade Alenke Bratušek, da bo po dokapitalizaciji in prenosu slabih terjatev v DUTB izvedena privatizacija državnih bank. Ob privatizaciji NLB se sploh več ne govori, kaj šele da bi bili sproženi kaki postopki za prodajo te največje ponikalnice davkoplačevalskega denarja. Z ministrstva za finance sporočajo, da za začetek postopka prodaje še niso vzpostavljene pravne podlage. Da pa bo NLB privatizirana do 31. decembra 2017 - a država bo tudi po prodaji obdržala kontrolni delež - 25 odstotkov plus eno delnico. Nič ne kaže, da bo tudi druga največja banka NKBM kmalu dobila nove lastnike - mali delničarji že zahtevajo, da se ustavi tudi ta prodaja. Podobno se vse bolj odmika v prihodnost privatizacija do vratu zadolžene Pivovarne Laško. Še pred tem, podobno kot v primeru Večera, bodo morali najti »pravega« lastnika za Delo, ki mu bodo časopisno hišo prodali za drobiž, da bo tam še naprej tako, kot je bilo. Da bo propagandna mašinerija tudi v prihodnje vdano služila režimu Foruma 21. Tako kot mora interesom Kučanove tovarišije, ne samo Bruslju, očitno služiti tudi guverner centralne banke Boštjan Jazbec. Nad njim v Banki Slovenije bedi »angel varuh«, znan pod protiosamosvojitvenim psevdonimom Veno Karbone. Za disciplinirani e, da ne bi skrenil na »kriva pota«, pa se v javnosti lahko pojavi še kak »Sloleaks«. ■ Za Boštjana Jazbeca v Banki Slovenije skrbi angel varuh, znan pod protiosamosvojitvenim psevdonimom Veno Karbone. iB_B_B_Bfl Silvester Šurla odgovorni urednik Reporterja.

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Uvodnik
Datum: 16. 02. 2015 
Stran: 3