Njegova ponudba pa je bila po naših informacijah precej nižja od končne cene: znašala naj bi približno polovico končne kupnine, pravo zanimanje pa naj bi bilo samo za ACH. Zato naj ne bi »bil pripuščen« v drugi krog pogovorov. V igri je po naših informacijah bil še en slovenski investitor, ki je sodeloval s tujim interesentom. Tudi v tem primeru je bila ponudba daleč prenizka, da bi lahko bil povabljen na končna pogajanja, šlo naj bi za od dvakrat do trikrat nižjo ponudbo. Pogajanja so bila v dveh krogih, ponudniki so imeli možnost tudi izboljšati svoje ponudbe. Bank of America Merrill Lvnch (BAML) je bila na koncu izbrana kot najboljši ponudnik, pa čeprav je bilo po prvem krogu po naših informacijah drugače - Američani sploh niso bili med »favoriti«. Nazadnje se je obrnilo, ameriški kupec je predstavil višjo ponudbo. Neuradno je kupnina znašala sto milijonov evrov. To je tudi minimalni znesek, po katerem se velike korporacije in mednarodne banke sploh zanimajo za odkupe. Kaj bo kupec storil s kupljenimi terjatvami? Danes je sicer težko špekulirati, čeprav se v slovenski gospodarski javnosti najpogosteje omenja možnost nove prodaje strateškim partnerjem. Skratka Američani so odkupili terjatve, podjetja bodo najbrž prestrukturirali in kasneje z dobičkom prodali. To teorijo v krajšem intervjuju pojasnjuje tudi ekonomist Matej Lahovnik. Razlastitev tajkunov Kaj pravzaprav to pomeni? Lahovnik v intervjuju ponuja razlago, da je ena od najverjetnejših različic razlastitev starih lastnikov. To omogoča 199. člen zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (Zfppipp) kot prvi korak na poti do konverzije terjatev v lastniške deleže. To pomeni, da bi bili vsi zdajšnji lastniki (med njimi tudi kar precej najbolj znanih slo venskih tajkunov) izbrisani. Posledično bi lahko nastal močan potres. Vzemimo primer ACH. Iz lastništva bi bil po tem scenariju izbrisan Protej, hkrati bi bili izbrisani tudi vsi delničarji Proteja, katerega terjatve so bile prav tako prodane ameriškemu velikanu. Brez »svoje igrače« bi tako ostali Herman Rigelnik, Vera Mihatovič in Sonja Gole. Že res, da se je njihov imperij že zdavnaj sesul. ACH je danes samo še prezadolženo podjetje, ki je potrebno zelo resnega prestrukturiranja. Banka Merrill Lvnch je odkupila za 78,6 milijona evrov terjatev ACH in za 18,4 milijona evrov terjatev Proteja in tako prevzela nadzor nad njima. Dejstvo, da bi lahko bili iz tega podjetja dokončno izbrisani tisti, ki so veljali za edine odločevalce o njegovi usodi, pa zgodbi daje še nove dimenzije. Danes sprti trojček Rigelnik, Mihatovič, Gole je po Proteju obvladoval ne samo ACH, temveč dobršen del slovenskega gospodarstva. Spomnimo samo, da je bila propadla Factor banka, ki je kreditirala številne podjetniške posle, v 40-odstotni lasti ACH. Člani »čudežnega trojčka« imajo sicer različno provenienco. Rigelnik in Mihatovičeva izhajata iz družbe Autocommerce, Goletova je že dolga leta prva dama novomeškega podjetja Adria Mobil, dejansko edine družbe, ki je v skupini ACH še profitabilna in jo zato Protej izčrpava: konec leta 2013 je ob hkratnem prenosu Adrie Mobil iz ACH na Protej novomeška firma izplačala za 27 milijonov evrov dividend novemu lastniku, da je lahko naprej poravnal svoje dolgove. V zvezi s temi posli je bila ovadena prav Sonja Gole, tretji največji delničar družbe Protej. Ob natančnejšem analiziranju lastniške strukture Proteja (seznam delničarjev objavljamo posebej) pa lahko opazimo kar precejšen »vpliv« delničarjev iz Novega mesta. Gre v glavnem za zaposlene v Adrii Mobil, ki so bili prej delničarji novomeškega podjetja ali so bili z njim povezani. Med njimi sta tudi Istok Kunstek in Mojca Novak, nekdanja kadrovska direktorica Adrie Mobil (danes sta oba 0,304-odstotna delničarja v Proteju). Bila sta soustanovitelja podjetja Fins skupaj z italijanskim investitorjem Sergiom Pelozom - podjetje Fins je odkupilo pomemben delež Autocommercea od Luke Koper. V številnih primerih pa je šlo preprosto za zaposlene pri Adrii Mobil, ki so ime-MATEJ LAHOVNIK, EKONOMIST Terjatve želi Merrill L Prejšnji teden je ameriška investicijska banka Merrill Lynch odkupila od DUTB terjatve ACH, Elana, Adrie Airways in Polzele. Kako lahko Američani upravljajo te terjatve? Motiv za nakup terjatev z velikim diskontom (popustom) je lahko domneva, da bo mogoče kasneje izterjati večji delež terjatve, kot znaša diskont, in s tem zaslužiti. Vsebinsko je takšen nakup podoben faktoringu. V primeru odkupa terjatev od DUTB, ki ga je opravila banka Merrill Lvnch, pa gre po mojem bolj za drug motivi, in sicer za možnost kasnejše konverzije terjatev v lastniški delež v postopku finančnega prestrukturiranja podjetij, po kateri upnik postane večinski lastnik podjetja. Zfppipp - zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju upnikom (imetnikom terjatev do podjetja) omogoča tudi prisilno razlastitev obstoječih delničarjev. Po 199. členu tega zakona lahko poslovodstvo ali upniški odbor sprejme sklep (po 199. a členu) o zmanjša-Lastniški deleži DUTB lastniški št. delnic delež [v %l LIV Kolesa, d. 0.0. / 100 Argolina, d. 0. 0. / 100 Aha Emmi. d. 0. 0. / 100 MLM.d.d. 1.045.927 99,61 Litostroj Ravne, d. o. o. / 65,43 Aero, d. d. 1.965.630 62,64 Merkur nepremičnine, d. d. 16.002 62,49 Litostroj jeklo, d. o. o. / 51,51 Nigrad, d. d. 109.800 24.91 Pivovarna Laško, d. d. 2.056.738 23,51 Thermana, d. d. 663.835 21,21 Menina, d .d. 10.310 20,28 Adria Airways, d. d. 695.233 19,63 Hit, d. d. (prednostne delnice) 520.000 19,15 Polzela, d. d. 344.086 18,04 Certa, d. d. 200.000 8,84 Istrabenz holding, d. d. 258.949 5,00 Gorenjska banka, d .d. 14.658 4,42 Elektro Gorenjska, d. d. 207.200 1,20 Elektro Primorska, d. d. 68.366 0,36 Elektro Ljubljana, d. d. 76.730 0,20 Elektro Celje, d. d. 15.000 0,06 Perutnina Ptuj, d. d. 2.600 0,04 VIR. DUTB Delničarji družbe Protej delež » ime In priimek kraj bivanja Proteju t* %) Herman Rigelnik Ljubljana 14,761 Vera Mihatovič Maribor 10,205 Sonja Gole Novo mesto 9,390 Janko Šemrov Ljubljana 7,291 Branko Šibakovski Celje 7,289 Bojan Peljhan Novo mesto 5,075 Damijan Vuk Lucija - Portorož 4,010 Marko Kryžanowski Piran 3,098 Anton Kastrevc Novo mesto 3.044 Marija Papež Dolenjske Toplice 2,537 Milan Jagrič Velenje 2,551 Dušan Rešetič Novo mesto 2,029 Majda Breda Bužan Ljubljana 1,623 Jelka Klemene Polzela 1,603 Aleš Škoberne Pissouri, Ciper 1,458 Anita Lekše Ljubljana 1,268 Jože Žlogar Novo mesto 1,268 Mira Šetina Novo mesto 1,218 Ivan Bukovec Novo mesto 1,218 Stanislava Kasteiec Novo mesto 1,142 Dušan Brajer Kranjska Gora 1,014 Blaž Pesjak Ljubljana 0,913 Raslo Oderlap Ljubljana 0,913 Milan Borovič Ljubljana 0,913 Andrej Prebil Ljubljana 0,875 Marjan Ravnikar Domžale 0,875 Zoran Polič Ljubljana 0,875 Bogdan Lipovžek Logatec 0,875 Janez Kožuh Radovljica 0,875 Božena Ključarje Zagreb 0,875 Milena Sedovnlk Celje 0,802 Franc Štupar Stopiče 0,761 Ivan Lavrič Straža pri N. mestu 0,685 Vlasta Grjol Ljubljana 0,656 Jordan Ristovski Novo mesto 0,558 Stanko Bukovec Uršna sela 0,558 Branko Kukovič Maribor 0,547 Rado Šuštar Portorož 0,547 Primož Raklelj Izola 0,547 Peter Kukovica Žabnica 0,546 Branka Šketa Ljubljana 0,364 Stanislav Lukšič Novo mesto 0,304 Istok Kunstek Polstead (GB) 0,304 Mojca Novak Novo mesto 0,304 Bojan Hrovatič Novo mesto 0,304 Peter Cimermančit Novo mesto 0,304 Slavica Šterk Smrekar Polstead (GB) 0,304 Andrej Bergant Ljubljana 0,291 Dušan Mikuž Ljubljana 0,219 VIR Ajpes Ii v svojem podjetju tudi delež, potem ko je Autocommerce prevzel Adrio Mobil, pa so postali mali delničarji Proteja. Z objavljenega seznama zdajšnjih delničarjev Proteja so bili namreč vsi s stalnim bivališčem v Novem mestu in okolici (z redkimi izjemami) pred letom 2005 mali delničarji Adrie Mobil. Izbris iz lastništva Proteja bi ob uresničitvi konverzije terjatev s strani Merrill Lvncha doletel tudi njih. Zaradi Koržeta prodaja ne bo propadla Vrnimo se k sklenjenemu dogovoru med DUTB in Merrill Lvnch. V javnosti so se pojavile govorice, da bi bila prodajna pogodba lahko razveljavljena, to bi seveda pripeljalo do novih zapletov pri restrukturiranju podjetij. Sporen naj bi bil predvsem Elan. Takojšnja prodaja njegovih terjatev je bila sicer nujna za preprečitev stečaja: novi investitor je nase prevzel stroške za povračilo nezakonsko podeljene državne pomoči v višini 12 milijonov evrov. Ugibanja o razveljavitvi pogodbe pa izhajajo iz še ne razrešenih sodnih sporov med Elanom in njegovim nekdanjim prvim človekom Urošem Koržetom. V krajšem intervjuju Lahovnik pravi, da bi bila izvensodna poravnava lahko eden od odložnih pogojev. Po naših informacijah pogajanja s Koržetom še tečejo, DUTB pa po prodaji naj bi ne bila več vpletena. Same prodaje naj bi »zadeva Korže« ne ogrožala, nekako v smislu, prodaja je pač sklenjena in pika. Sodni spor s Koržetom je sedaj na plečih ameriškega investitorja, ki naj bi se zavzemal za dogovor med obema stranema. Pogajanja so bila konec tedna, dogovor pa je, če še ni bil sklenjen, mogoče pričakovati v začetku tega tedna. To je po naših informacijah najbolj verjetna različica razvoja dogodkov. Prodajna pogodba, po kateri bo investicijska banka Merrill Lvnch restrukturirala prezadolžena slovenska podjetja, zaradi tega menda ni v nevarnosti. ■ ynch najbrž konvertirati v lastniške deleže nju osnovnega kapitala zaradi kritja nekrite izgube in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. S tem upniki najprej zmanjšajo kapital na nič, razlastijo oziroma izbrišejo pretekle lastnike, ki so tako ali tako najbolj odgovorni za nastale razmere - insolventnost, in nato kapital z novim denarnim vložkom spet povečajo. Pogoj za sprejem tega sklepa oziram, da se to lahko zgodi, je, da je zoper insolventnega dolžnika (podjetje) začet postopek prisilne poravnave. Tako podjetje dobi nove lastnike in svež kapital, predvsem pa namesto starih, neodgovornih lastnikov učinkovitejše korporacijsko upravljanje. Novi lastniki lahko namreč skličejo skupščino in imenujejo novi nadzorni svet in novo upravo. Tako z nekakšno strateško metlo pometejo s starimi slabimi praksami korporacijskega upravljanja, ki so podjetje spravile v težave. Z učinkovitejšim korporacijskim upravljanjem lahko povečajo vrednost podjetja in ga kasneje po izvedenem strateškem in finančnem prestrukturiranju po nekaj letih z dobičkom prodajo. Mediji so v začetku prejšnjega tedna poročali o možnosti, da bi se pogodba lahko razveljavila. Je to sploh mogoče? O možnosti morebitne razveljavitve težko sodimo, ker ne poznamo vsebine pogodbe. Praviloma pa pogodbe ni mogoče kar tako razveljaviti, če si posamezna pogodbena stranka premisli potem, ko jo je podpisala. Drugače bi bilo, če bi bili v pogodbi določeni odložni pogoji, ki ne bi bili izpolnjeni, potem pogodba sploh ne bi začela veljati, vendar o tem težko sodimo, ker ne poznamo vsebine. Načeloma pa se mi ne zdi prav verjetno, da bi kar tako prišlo do razveljavitve. Primer odložnega pogoja v zadevi Elan bi bila lahko dosežena izvensodna poravnava v zadevi Korže, vendar, ker pogodba o prodaji terjatev DUTB do Elana in drugih podjetij ni bila javno razkrita, tega ne moremo vedeti. Ni pa izključeno, da obstajajo kakšni odložni pogoji. V primeru Elana se mi je zdelo nenavadno, da so hkrati prodajali večinski delež podjetja in terjatve do tega podjetja. Zdelo bi se mi smiselno, da bi država in DUTB uskladili oba procesa tako, da bi najprej končali enega in šele nato nadaljevali z drugim. 

Medij: Reporter
Avtorji: Černic Andrej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 13. 04. 2015
Stran: 47