Obstaja razlika med revizijskimi in nerevizijskimi storitvami, pa poudarja Mojca Majic: »Revizorji revidirajo računovodske izkaze, dajejo zagotovila in preiskujejo na podlagi pravil, ki jih določa mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov. Revizija se v tem loči od skrbnega pregleda. V tem primeru, torej pri pregledih kakovosti aktive, spoštovanje mednarodnih standardov revidiranja ni potrebno. Naročnik in izvajalec se v pogodbi dogovorita o končnem cilju, namenu pregleda in standardih.« Revizorji in ocenjevalci vrednosti morajo ravnati strokovno, etično in neodvisno, a pritiski na revizorje so, opozarja Majičeva. Pritiski so tako cenovni kot pri vrednotenju sredstev, ko revizor zahteva večje slabitve, kot bi si želel revidiranec. Po besedah naše sogovornice agencija pravilnost ocene revizorja in ocenjevalca vrednosti ugotavlja v nadzoru: »Pri tem se ugotovi, ali so bile nepravilnosti, agencija lahko vzame dovoljenje revizorju ali ocenjevalcu, če je mnenje zavajajoče in neustrezno.« Agencija vlaga tudi kazenske ovadbe. O nepravilnostih pri revidiranju bank je Majičeva spregovorila v videointervjuju za našo spletno stran delo.si. Razčiščevanje o izbrisu Ali sta bila dokapitalizacija bank leta 2013 in kasnejši izbris podrejenih obveznic in delnic upravičena ali ne, je sinoči razpravljala komisija za nadzor javnih financ. Guverner BS Boštjan Jazbec je spet zavrnil obtožbe, da so ponarejali dokumente in manipulirali s podatki. Dodal je, da če bi eno ali drugo držalo, bi moral nekdo predložiti ponarejen dokument. Menil je, daje motiv očitkov, ki zdaj letijo na Banko Slovenije, preprečitev ali zaustavitev privatizacije bank, in dodal, da nekoga očitno moti, da je bilo v tem času vloženih 107 ovadb proti odgovornim v bankah. S tem je tudi zavrnil očitke, da se bančna luknja ne preiskuje. Vprašanja so se vrtela tudi okoli tega, ali je bilo sporočilo komisije, ki je bilo podlaga za izbris, za Slovenjo zavezujoče, saj da so bili programi državne pomoči priglašeni pred 1. avgustom 2103, ko je začelo sporočilo veljati. Državni sekretar Metod Dragonja je pojasnil, da smo to morali upoštevati, ker so se priglašeni programi vmes korenito spremenili. Dragonja je dejal, da so bili po mnenju vlade ukrepi za sanacijo bank izvedeni učinkovito. »Nikogar si ne upam obtožiti, saj nimam nobenih dokumentov,«, je povedal direktor združenja bank France Arhar, ki je sicer kritičen do izbrisa. Predlagal je, naj se lastnike izbrisanih obveznic denimo povabi k udeležbi pri izplenu od prodaje terjatev slabe banke. Njegov predlog je podprl tudi nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki je pred tem zagovarjal izbris obveznic. Za rešitev mimo sodnih postopkov se je zavzel tudi Janez Janša (SDS), medtem ko je Dragonja pozval, da je treba počakati na odločitve sodišč. Na ministrstvu za finance so na vprašanje, ali so se z imetniki obveznic pripravljeni pogovarjati o delni poravnavi, odgovorili, da bi »kakršnokoli poplačilo kvalificiranih obveznosti pomenilo državno pomoč«. JmWm i ~ ~ V t —C IHiH^H i^B^-slM '?■' * I 'i i^^^^^^^H I^B^-^^B ■ IZBRIS B poieg aeimc »orisala tuai podrejene obveznice v NLB, NKBM, Abanki. Probanki. Factor banki in Banki Celje. Imetniki podrejenih obveznic so skupaj izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Med izbrisanimi so tudi vplivni gospodarstveniki, finančniki, poslovneži in odvetniki, ki imajo interes za poplačilo izgubljenega denarja. Obvezničarji so se obrnili tudi na ustavno sodišče, ki pa je pred dokončno odločitvijo zaprosilo za mnenje Evropske unije. PRIVATIZACIJA P i Banke Slovenije pri dokapftalteacijf ter ■ izbrisu delnic m podrejenih obveznic. V koalicijski stranki Desus zagovarjajo ! začasno ustavitev prodaje NKBM, dokler se ne razjasnijo okoliščine sanacije bank. Tudi odbor za finance in monetarno politiko je na eno od prihodnjih sej preložil odločanje o soglasju za prodajo državnega deleža v banki, ki bo nastala z združitvijo Abanke in Banke Celje, dokler se ne razjasnijo domnevne nepravilnosti. Mali delničarji so že pred časom na ustavno sodišče vložili predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM, dokler se ne odloči o ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic. j KAZENSKE OVADBE j-pOLITIKA Uprav« banke i&pfctti ' svojim predhodntkofn vložile 10? ovadb in več ovadb proti drugim, ki so v. sumljivih poslih sodelovali. Ovadbe in tudi odškodninske tožbe so vlagali predvsem v NLB, NKBM pa tudi bankah v nadzorovani likvidaciji Factor banki in Probanki. Banka Slovenije pa razčiščevanje preteklih spornih ravnanj in pravne postopke tudi javno podpira. Postopki proti nekdanjim članom uprav NLB so verjetno tudi razlog, da marsikdo na čelu največje slovenske banke noče več videti janka Medjo. Vročo kri oi srtctuafBht '" .'■ polemikah in 'pritiskiff na guvernerja Banke Slovenije so po naših informacijah izrabili tudi v koaliciji, v kateri poskušajo oslabiti po1ol3j'finas|r^a^nlsfe'T3iJafia • Mramorja. Tako bi lažje uvel{av|i politične Interese pri sestavi novega. nadzornega sveta SDH, prav tako so veliki apetiti po krepitvi političnih kadrov DUTB. Sogovorniki poudarjajo predvsem apetite največje vladajoče stranke.

Medij: Delo
Avtorji: Kos Suzana,Grgič Maja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 14. 02. 2015 
Stran: 2