To naj bi prekrižalo načrte finančno šibkim prevzemnikom, saj bodo morali imeti lastna sredstva za prevzem ali pa banke in druge financerje prevzema prepričati, da jim odobrijo posojilo na dobro ime oziroma se zadovoljijo z drugim, slabšim zavarovanjem. Povod za napovedane popravke zakonodaje je bil prevzem domžalskega Heliosa, ki ga je v veliki meri financiral eden od skladov ameriške družbe tveganega kapitala Blackstone Group. Ta je avstrijskemu Ringu kot finančna partnerica pomagala pri prevzemu. V Dnevniku smo razkrili, daje moral Hehos takoj po prevzemu svoje nepremičnine, odvisne družbe in drugo premoženje zastaviti za 110-milijonsko posojilo, s katerim je Ring poravnal kupnino za 78 odstotkov delnic Heliosa. Tako je danes na njegovem premoženju vknjižena 400-milijonska maksimalna hipoteka. Če bi Avstrijci v prihodnje zašli v težave, prevzemni posel pa splaval po vodi, bi lahko posojilodajalci vračilo posojil izsilili kar z (raz)prodajo Heliosovega premoženja. Čeprav so Avstrijci obremenili premoženje Heliosa po vzoru prepovedanih tajkunskih prevzemov, so v resnici le zaobšli obstoječo zakonodajo. Že sedaj namreč zakon prepoveduje izčrpavanje prevzemnih tarč in obremenjevanje njihovega premoženja. Toda to velja le za financiranje nakupa delnic, ki bi jih prevzemnik kupil v okviru veljavne prevzemne ponudbe. Ring naj bi Heliosovo premoženje zastavil »zgolj« za večinski paket delnic, ki so ga kupili pred objavo namere za prevzem, ne pa tudi kasneje pridobljenih 22 odstotkov delnic. Luknjo v zakonu naj bi odpravili z novelo. Po novem bi moral prevzemnik dokazati Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da za financiranje nakupa ni zastavil delnic ali premoženja ciljne družbe niti se ni zavezal k temu. Popravke zakonodaje je že julija lani napovedal tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki je zdaj državni sekretar na finančnem ministrstvu. To je tudi sodelovalo pri pripravi novele, so nam včeraj pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Spomnimo, da je Dragonja sprva napovedal celo kazenske ovadbe proti novemu avstrijskemu vodstvu in nadzornikom Heliosa, kasneje pa razčiščevanje morebitnih nepravilnosti pri prevzemu prepustil ATVP. Ministrstvo je v predlog novele vključilo tudi posebno prehodno določbo. Ta ATVP dovoljuje ponovno obravnavo in izdajo novih odločb v zvezi z že zaključenimi, pravnomočnimi postopki. Toda s tem naj ne bi za nazaj razveljavljali že končanih prevzemov Heliosa in drugih slovenskih družb, financiranih s posojili, ampak gre za reševanje problematike zamrznjenih glasovalnih pravic države v več njenih podjetjih, ki se vleče že več kot štiri leta. Zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in NKBM izpred osmih let je namreč ATVP leta 2011 državi in njenim podjetjem odvzel glasovalne pravice v devetih borznih družbah, med drugim v Telekomu, Zavarovalnici Triglav in Petrolu. Odtlej jih je država zaman poskušala dobiti nazaj, tudi z neuspešnimi spremembami zakonodaje. Metod Dragonja, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je spremembo prevzemne zakonodaje napovedal že lani, ko je vodil ministrstvo za gospodarstvo. Luka Cjuha 5!5KT"* Konec serijskih prevzemnih ponudb Osnutek novele zakona o prevzemih med drugim določa obvezni minimalni prag uspešnosti prevzemne ponudbe, in sicer pri 50 odstotkih in eni delnici (razen v primeru, ko ga prevzemnik že presega). S tem bi se izognili manevru, ko bi prevzemnik z več zaporednimi ponudbami postopoma utrjeval lastniški delež v ciljni družbi. Ce bi vsakič nekoliko povečal ponudbo in s tem prepričal določeno število delničarjev, bi to vodilo v njihovo neenakopravno obravnavo. Predlog novele ureja tudi nekatera druga vprašanja na področju izključitve manjšinskih delničarjev in nadzora nad borznoposredniškimi družbami.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 26. 02. 2015 
Stran: 8