Prepis iz strategije: »Energetski sektorje strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva.« Vsaka podobnost z izjavo ekonomista Maksa Tajnikarja, da AdriaAir ways obstaja zato, da se z njo vozimo, ne pa da ustvarja dobiček, je zgolj naključna. Ali vas ta argument prepriča, presodite sami, mi pa smo poskušali ugotoviti, kakšne namene ima pravzaprav država z energetskimi podjetji in kako bo to vplivalo na vašo denarnico. Kaj vse je energetika Energetski del strategije o upravljanju naložb države se nanaša na 14 podjetij, njihova skupna knjigovodska vrednost znaša 3,3 milijarde evrov. Energetski portfelj države glede na knjigovodsko vrednost pomeni dobro tretjino državnega premoženja. Razdelitve na področja v energetiki v strategiji ni, če to storimo sami, jih lahko razdelimo na proizvodne družbe (HSE, GEN energija), upravljavce plinskega in električnega omrežja (Eles, elektroindustrije, Plinovodi, SODO) in trgovce z elektriko, plinom in naftnimi derivati (Petrol, Geoplin, hčerinske družbe distributerjev). Kakšne namene ima država? V strategiji, ki so jo pripravili na finančnem ministrstvu, je velika večina od zgoraj naštetih družb opredeljena kot strateška. To pomeni, da bo država v njih zadržala vsaj 51-odstotni delež, a najbolj verjetno je, da bo v družbah, kot so HSE, GEN energija in Eles, želela ostati 100-odstotni lastnik, velektrodistribucijskih podjetjih pa to postati. Za pojasnila, na podlagi česa so sprejeli to odločitev, smo se obrnili tudi na finančno ministrstvo, ajasnega odgovora ni: »Tega še ne moremo komentirati,« pravijo. V osnutku strategije je pravzaprav zapisano le, kolikšen delež ima v teh družbah država, koliko znaša knjigovodska vrednost deleža ter kakšni so cilji na področju poslovanja (omenjena sta EBITDA marža in dobiček na kapital - ROE). Česa vse v strategiji ni, pa bi najbrž moralo biti Kako so se na ministrstvu za finance sploh lotili priprave strategije? Neuradni viri iz energetskih družb pravijo: »Nas niso kaj veliko spraševali, pogledali so letna poročila za nazaj in oblikovali neka pričakovanja.« Kaj vse v strategiji manjka? Primerjalna anali za 1 Finančno ministrstvo je torej med pričakovanji navedlo dva kazalnika, agre le za številke, ki same po sebi ne pove-Ho veliko. Za primer vzemimo HSE od tega država v prihodnjem letu pričakuje 15,2-odstotno maržo EBITDA (poenostavljeno to pomeni, koliko družba pred davki, obrestmi in amortizacijo zasluži na evro prihodka), predlanskim je znašala 12,76 odstotka, leta 2017 naj bi znašala 17,33 odstotka. Sliši se dobro, kajne? A kaj to pravzaprav pomeni v primerjavi s primerljivimi podjetji iz tujine? Tega v strategiji ni, kar pomeni, da pravzaprav ne vemo, kako dobra ali slaba je državna energetika v primerjavi s tujino. Če torej ostanemo pri HSE in ga postavimo ob bok nekaterim podobnim družbam (zaradi drugačnega portfelja niso povsem primerljive): maržaEBITDA pri HSE je vletu 2013 torej znašala 12,76 odstotka, pri nemškem RWE 14 odstotkov, pri češkem ČEZ 38 odstotkov, pri portugalskem EDP 22 in pri avstrijskem Verbundu 51 odstotkov. Podobno slab je HSE pri kazalniku dobiček na kapital (ROE) - HSE je vletu 2013 imel štiri evre dobička na evro kapitala, ČEZ 14, EDP 12, E.ON šest, RWE je prikazal izgubo (lani se je vrnil k dobičku v višini 22 centov na evro kapitala). Na finančnem ministrstvu pravijo: »Primerjava kazalcev za podobna podjetja iz tujine je pripravljena za posamezne večje družbe in bo vsekakor tudi vključena v končno besedilo strategije.« Kaj je bolje za moj žep - biti lastnik ali prodati? 2 Odgovor na to vprašanje, kije eno od najbolj ključnih, boste v celotni strategiji iskali zaman. Je torej smiselno, da država ostane 100-odstotni lastnik proizvodnje in omrežja ali pa bi bilo bolj smiselno v energetiko spustiti tudi zasebni kapital? Bomo imeli davkoplačevalci in državni proračun več od tega, če ostanemo lastniki ali če delno privatiziramo? Nekdanji portugalski gospodarski minister Augusto Mateus pravi: »Pri nas seje privatizacija dveh energetskih družb izkazala za dobro odločitev. Novi lastniki so prinesli denar za širitev in razvoj, ki ga denimo EDP (portugalski energetski koncem) prej ni imel, država pa mu tudi ni mogla pomagati. Prerasel je vglobalnega igralca.« Več o primeru Portugalske pišemo v sosednjem članku. Tveganja 3 V strategiji, čeprav se dotika poslovanja energetskih družb, niti z besedo niso omenjene nizke cene elektrike - težava, s katero se že zadnja tri leta srečujejo vsi klasični evropski proizvajalci elektrike. Prav nizke cene elektrike so povezane se z enim tveganjem - to je finančni položaj skupine HSE zaradi vlaganj v TEŠ 6. Ta, kot smo že pisali, bo do leta 2020 imel dobrih 200 milijonov evrov izgube, vprašljiva je tudi njegova sposobnost vračanja posojil. Neuradno se že nekaj časa omenja možnost, da bo morala holdingu tako ali drugače pomagati država. To pa bo imelo posledice za vašo denarnico. Na finančnem ministrstvu pravijo le, daje to »stvar SDH in HSE«. Od kod bo prišel denar za investicije? 4 Pred slovensko energetikoje najprej izziv Termoelektrarne Šoštanj in skupine HSE, a v načrtu so nove zmogljivosti. Denimo hidroelektrarne na srednji Savi ter Muri. Pa drugi blok jedrske elektrarne (tega naj bi gradili s partnerjem). Kako bosta GEN energija in HSE financirala nove naložbe, ni znano, o tem prav tako ne govori strategija. Kje bo država deleže povečala in kje zmanjšala? Kaj bo s Petrolom in kaj s Talumom? Kot že rečeno, HSE, GEN energija in Eles skoraj zagotovo ostajajo 100-odstotno državni. Pri drugih družbah se obeta nekaj manjših sprememb. Elektrika: Država bo proučila možnost združitve Elektra Ljubljane, Maribora, Celja, Gorenjske in Primorske s ciljem doseči sinergije in znižati stroške. V njih naj bi lastništvo z zdajšnjih 80 povečala na 100 odstotkov, kar pomeni, da bo tako ali drugače morala izplačati male delničarje (več o tem na www.finance.si/8818431). Trgovske družbe teh podjetij so opredeljene kot portfeljske in predvidene za prodajo. Časovni načrt zaizvedbo naštetih operacij ni naveden. Plin: V strategiji je nakazana možnost, da bo država postala 100-odstotna lastnica družbe Plinovodi (taimavlasti infrastrukturo), Petrol pa bo v zameno dobil delež države v Geoplinu (trgovanje s plinom). Petrol: Država ima v lasti 28 odstotkov Petrola, v strategiji pa jasnega odgovora na vprašanje, ali ga bo obdržala ali prodala, ni. Zapisano je le, da bo v primeru zmanjševanja državnega deleža treba urediti položaj Geoplina. Talum: Ta proizvajalec aluminija je zdaj v 84-odstotni lasti Elesa. V strategiji je zapisano, da bo Talum prenesen na SDH ali pa prodan najboljšemu ponudniku. Analize, kaj bi prinesla ena ali druga možnost, ni. Drobtinice: Država je neposredno še 49-odstotni lastnik Energetike Črnomelj (kot piše v strategiji, posluje z lile. idnostnimi težavami in se financira s posojili lastnika, ni pa zapisano, kaj namerava država narediti z družbo), 49-odstotni lastnik družbe Ekoen (AUKN in Sod sta delež neuspešno prodajala, drugič zato, ker vlada za soglasje sploh ni zaprosila državnega zbora) in ima 49-odstotni delež v družbi Toplotna oskrba (država se namerava iz podjetja umakniti, a časovnega načrta ni).

Medij: Finance
Avtorji: Šimac Jurij
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 03. 2015 
Stran: 10