V primeru NLB sta tako frankfurtska odvetniška pisarna Clifford Chance kot inštitut za primerjalno pravo upravo Janka Medje opozorila, da razlastitev ni skladna ne s pravili EU ne s slovensko ustavo. Bruseljski uradnik Frank Dupont je državnem sekretarju Mitji Mavku, ki se je pod nekatere ključne dokumente bančne sanacije podpisoval namesto ministra Uroša Čuferja, ob tem odvrnil, da ti pravni argumenti ne zdržijo. Vlada Alenke Bratušek je novelirani zakon o bankah, ki je trasiral razlastitev, spravila skozi državni zbor kljub vetu državnega sveta, opozorilom združenja bank, zakonodajno-pravne službe in tudi več pravnikov. Pred ustavne sodnike je prišlo več zahtev za oceno ustavnosti zakona o bankah, ti pa so 2014. odločanje o tem (začasno) odložili, češ da so se obrnili na evropsko sodišče. Pogoj za izbris lastnikov podrejenih obveznic je bil negativen kapital bank. In tukaj se začnejo kopičiti resne obtožbe, ki so zadnje dni udarile v medije: Banka Slovenije naj bi bila ponarejala dokumente in prirejala rezultate stresnih testov. Oziroma je bančno luknjo prikazala še večjo, kot je bila v resnici, in smo v njo davkoplačevalci morali prispevati še več denarja. Stresni testi, objavljeni teden pred odločitvijo o razlastitvi in dokapitalizaciji bank, so pokazali, da je kapitalski primanjkljaj osmih slovenskih bank (med njimi tudi največjih državnih NLB in NKBM) slabih pet milijard evrov, potrebna dokapitalizacija za samo ti dve banki in Abanko pa dobre tri milijarde evrov. Dve reviziji, ki naj bi pripeljali do takšnih rezultatov, sta skupaj z metodologijo še vedno skrivnost, zaradi katere je Banka Slovenije zašla v spor tako z informacijsko pooblaščenko kot s sodišči. Ta ponedeljek je kolumnist Financ Tadej Kotnik, sam sicer razlaščen lastnik podrejenih obveznic v NLB, razkril, da naj bi bili v Banki Slovenije od revizorskega podjetja Deloitte zahtevali novo cenitev kakovosti premoženja, potem ko je družba Roland Berger izračunala, da je kapital NLB znašal 400 milijonov evrov. In da je bil torej pozitiven. Deloitte naj bi bil pri novi cenitvi, ki je nato izračunala negativni kapital, opozoril, da je niso opravili skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi. "To je čudna zgodba. Na podlagi omenjenih cenitev so naredili virtualno kalkulacijo, koliko kapitala manjka, in na tej podlagi so ugotavljali negativen kapital, ne po mednarodnih računovodskih standardih. Dokapitalizacija je bila odločitev slovenske vlade in razlastitev delničarjev za nazaj je dodatno čudna zgodba, katere posledice se že kažejo v vrsti vloženih tožb, ustavni spor je sprožil celo državni svet," je marca 2014 v Večeru rekel France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije. Nekaj tednov kasneje je kot nadzornik NLB odstopil. 5 milijard evrov naj bi bil konec 2013. znašal kapitalski primanjkljaj osmih slovenskih bank jiflfefc. KT^l mWm^Bm^mm^m ISH^H^H^K^VA^H^H^jVAiH^hh ' ■ _ T BKSmwBi—^mVji________ ■ ~ ~* "^^^^^^IP^T^Btr^^VV^B^i^^^^B I^^VUUl! 1 m^m^m^mU '^^■J^T BJffi!ff ___W^ Jo^Bt—^t-^1 Hri «^K B^mŠ^ mtmmm. Bm^B^B^B "•*?v*S|flr ' AW v ■■■"■M v^fj*- ■•■ -ŽR Mali delničarji so ta teden policijo pozvali k preiskavi Banke Slovenije. Decembra 2013 je bilo po domnevno prirejenih podatkih izbrisanih za skoraj 600 milijonov evrov obveznic šestih bank, 101.308 delničarjev teh bank je izgubilo delnice, daleč največ seveda v NKBM. (Sašo Bizjak)

Medij: Večer
Avtorji: Stepišnik Matija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 12. 02. 2015 
Stran: 3