Kako je guverner Boštjan Jazbec s pomočjo svetovalcev ECB Sloveniji speljal 1,55 milijarde evrov

Boštjana Jazbeca je v začetku leta 2013 za guvernerja predlagal predsednik države Borut Pahor. Na sliki ob deseti obletnici uvedbe evra z mecenom Mariem Draghijem, predsednikom Evropske centralne banke (ECB) 2. februarja 2017.  

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije. 

Maja Grgič

pet, 24.02.2017, 06:00 

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Italijanska banka Monte dei Paschi di Siena potrebuje 8,8 milijarde evrov svežega kapitala, ne le pet milijard, kolikor je bilo predvideno doslej, je ocenila Evropska centralna banka (ECB). Najstarejša banka na svetu na finančnih trgih ni uspela zbrati dovolj denarja, zato jo lahko reši le pomoč države.

Italijanska banka Monte dei Paschi di Siena potrebuje 8,8 milijarde evrov svežega kapitala, ne le pet milijard, kolikor je bilo predvideno doslej, je ocenila Evropska centralna banka (ECB).

ECB je v ponedeljek zvečer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavila izračune, da znaša kapitalska luknja banke 8,8 milijarde evrov. Pred tem so se ocene potrebnega kapitala za reševanje banke gibale okoli pet milijard evrov, kolikor ji je ECB naložila poleti, po katastrofalnih rezultatih na vseevropskih obremenitvenih testih. Monte dei Paschi tega denarja ni uspela zbrati na zasebnih finančnih trgih. Prav tako se je v decembru hitro poslabšala tudi likvidnost banke, so zapisali v poročilu ECB.

Po neuspelem iskanju zasebnih vlagateljev za banko Monte dei Paschi di Siena je na potezi država

Italijanska vlada je prejšnji teden za reševanje problematičnih bank oblikovala 20 milijard evrov vreden paket in prva na seznamu za reševanje bo najverjetneje sienska Monte dei Paschi, ki sicer velja za najstarejšo še delujočo finančno institucijo na svetu. Neprekinjeno deluje že od leta 1472. Državni poseg v banko je dokončno določila Evropska centralna banka, ki je v začetku tedna objavila izračune, da znaša kapitalska luknja banke 8,8 milijarde evrov. Pred tem so se ocene potrebnega svežega kapitala za reševanje banke gibale okoli pet milijard evrov, kolikor ji je ECB naložila poleti, po katastrofalnih rezultatih na vseevropskih obremenitvenih testih.

Po ocenah ECB je namreč doslej predvidena 5-milijardna vsota premalo.

Siena − Italijanska banka Monte dei Paschi di Siena potrebuje 8,8 milijarde evrov svežega kapitala, ne le pet milijard, kolikor je bilo predvideno doslej, je ocenila Evropska centralna banka (ECB). Najstarejša banka na svetu na finančnih trgih ni uspela zbrati dovolj sredstev, zato jo lahko reši le pomoč države.

ECB ocenjuje, da znaša kapitalska luknja banke 8,8 milijarde evrov

27. december 2016 ob 14:10
Frankfurt - MMC RTV SLO/STA

Dobro organizirane male delničarje Certa holdinga sta vodstvo in pravo gladko porazila
Razmere v Sloveniji niso v prid malim delničarjem. Najbolj burna skupščina na naših tleh, po znameniti leta 2009 v Laškem, je bila minuli teden skupščina Certa holdinga v Cerknem. Skupščini druži na las podoben scenarij - dobra organiziranost delničarjev, vodstvo, pripravljeno na izigravanje, in slednjič preklic skupščin v zanje izgubljenem položaju. V Laškem so jo delničarji obrnili sebi v prid, v Cerknem je vodstvo delničarje izničilo. Skrbi dejstvo, da se je to zgodilo s pomočjo prava. Na vprašanje, zakaj je pravo v rokah vodstva vsevedno, v rokah delničarjev pa nič vredno, nismo našli odgovora.

Nadzorni sveti petih elektro distribucij dobivajo s prihajajočimi spremembami statutov znatno večjo moč. Skoraj ni odločitve, ki jo bo mogoče sprejeti brez njihove zelene luči. Podjetjem za distribucijo električne energije se obeta nov ustroj upravljanja družb. V skladu z željami Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo na bližnjih skupščinah močno okrepili vlogo nadzornih svetov družb, bodo po novem med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodij v odvisnih družbah.

Močno se zaostrujejo tudi pogoji za predsednika uprave elektrodistribucije, a kot pravijo v SDH, se ti po njihovem mnenju »ne zaostrujejo, temveč se prilagajajo pomembnosti te funkcije«.

Ne kot podlaga za kadrovske spremembe

Znatne spremembe statutov vseh petih elektrodistribucij (Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska) so spodbudile tudi ugibanja o mo-rebitnih menjavah v vrhu distribucij, a v SDH pojasnjujejo, da ni vzročne povezave med spremembo statutov in spremembo v upravah družb. »Uprave ostajajo enočlanske,« so dodali. Distribucije imajo tudi sicer večinoma predsednike uprav s .povsem »svežimi« mandati. Letos so nov mandat dobili šefi distribucij v Mariboru (Boris Sovič), Celju (Boris Kupec) in Primorski (Uroš Blažka), preostala dva (Andrej Ribič v Elektru Ljubljana in Bojan Luskovec v Elektru Gorenjska) pa sta na polovici mandata. V predlogu sprememb statuta se razlogi za odpoklic predsednika uprave ne spreminjajo, so pa navedene hujše kršitve obveznosti, med drugim, če ne izvršuje sklepov nadzornega sveta ali skupščine. Predsednik uprave bo poslej potreboval vsaj 15 let delovnih izkušenj (prej pet), od tega pet (prej tri) na vodilnih mestih. Dodamo bo zahtevano izpolnjevanje pogoja neoporečnosti (rit & proper), morebitnim zunanjim kandidatom pa zna težave povzročati zahtevan program dela za celotno mandatno obdobje. Če je dosedanji statut predvideval, da se, če predsednik uprave ni izbran, razpis ponovi, bo zdaj dobil nadzorni svet izrecno možnost, da za leto dni na položaj imenuje svojega člana.

Nabor poslov, za katere potrebuje uprava soglasje nadzornega sveta, se bo močno razširil (ustanavljanje, ukinitev ali dokapitalizacije družb; vsi pravni posli, katerih vrednost presega odstotek osnovnega kapitala; dajanje poroštev, garancij, jamstev...), lahko pa nadzorni svet še sam določi vrste poslov, za katere je potrebno njegovo soglasje. Se širši je nabor pristojnosti nadzornega sveta, ki bo po novem dajal tudi mnenje upravi k sprejemanju odločitev na skupščinah odvisnih družb v primeru statusnih in kapitalskih sprememb ter celo k odločitvam glede imenovanja nadzornih svetov in poslovodij v odvisnih družbah. Sprva je bilo predvideno celo soglasje in ne zgolj mnenje nadzornega sveta, a dejansko tudi morebitno izrečeno negativno mnenje ni daleč od tega.

Stanković: V takšno ceno ne moremo privoliti

Poročali smo že, da bodo skupščine elektrodistribucij na zahtevo SDH v luči konsolidacije državnega lastništva odločale tudi o pooblastilu upravam za nakup lastnih delnic. Glede na v predlogu sklepov določeno ceno delnic, ki se gibljejo v razponu od 1,62 evra (najnižja odkupna cena delnice Elektra Ljubljana) do 3,43 evra (najvišja cena delnice Elektra Celje), bi jih to za celotno konsolidacijo (država ima okoli 75-odstotni delež, uprava pa bo v skladu z zakonodajo iskala pooblastilo za nakup do desetih odstotkov delnic) stalo od 50 do 60 milijonov evrov in ne okoli 200 milijonov, kolikor bi morali odšteti v primeru upoštevanja knjigovodskih vrednosti delnic, ki se gibljejo med sedem in dobrih osem evrov za delnico.

A prav to zdaj z nasprotnimi predlogi predlaga Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Kot nam je pojasnil predsednik MDS Rajko Stanković, mali delničarji ne nasprotujejo načrtom države, da postane ta 100-odstotna lastnica distribucij, a želijo, da plača pošteno ceno. »Vsak delničar se bo sam odločil, ali bo prodal delnico ali ne, v to, da je najvišja dopustna cena za odkup delnic določena pri 25 odstotkih njihove knjigovodske vrednosti, pa ne moremo privoliti,« je dejal Stanković in dodal, da ne vedo, kako so sploh določili najvišjo ceno. V združenju so predlagali, naj bo najvišja možna cena določena pri knjigovodski vrednosti.

In kaj pravijo na nasprotni predlog v SDH, ki obvladuje skupščine distribucij in s tem tudi sprejemanje odločitev? »Predlog SDH temelji na podlagi pridobljenih cenitev, tako da ne moremo komentirati nasprotnega predloga MDS, saj nam njihove podlage za izračun vrednosti delnic niso znane,« so nam pojasnili, so pa tudi v SDH opozorili, da je odločitev o prodaji in nakupu stvar dogovora med prodajalcem in kupcem. x Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!