Poleg Mipa iz Nove Gorice sojo sestavljale še družbe Pomurka, Mip Maloprodaja, Prašičereja Podgrad, ABC Pomurka International, Mip Pomurka Reja, Mip DML, Mip Pomurka Zagreb in Kolbis Novi Sad. Stečaju Mipa so sledili stečaji vseh drugih družb. Tako zasnovana skupina je povezovala vse od reje, klavnice, proizvodnje mesnih izdelkov, prodaje na debelo in prek lastnih mesnic še prodajo na drobno. A njihova pot seje končala aprila 2009, ko je podjetje na sodišče v Novo Gorico samo vložilo predlog za stečaj. Zaposleni sobilibrez plač že tri mesece. Delo je v Sloveniji izgubilo okoli 700 delavcev, največ 262 v Novi Gorici in 236 v Pomurki. Stečaj vsake Mipove družbe se vodi posebej. Upniki krovne družbe iz Nove Gorice, teh je bilo 529, so skupaj prijavili 127 milijonov evrov terjatev, od tega jih je stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič priznal 75,5 milijona. Največ so izgubile banke, del od tega plačujemo tudi davkoplačevalci. Dnevnik je poročal, da so 40 milijonov evrov terjatev zaradi Mipa in Pomurke na DUTB prenesle NKBM, Abanka in NLB. Vpletene pa so bile še SID banka, Unicredit, Banka Koper, Hypo Bank in DBS. Doslej je bilo iz stečajne mase poplačanih pet milijonov evrov. Potuha politike Zakaj je Mip propadel? Njegov nekdanji tekmec, kije kupil nekdanjo Mipovo pršutarno vKobjeglavi in blagovni znamki Mip in Kraljica mortadela, Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, ocenjuje: »Mip je imel vedno potuho politike. Njegov dolgoletni boter je bil Dušan Šinigoj (zadnji predsednik slovenske socialistične vlade, op. a.). Tako je dosegal boljše cene pri trgovcih, več kot deset let, do leta 1995 paje imel tudi boljše nabavne pogoje. Do takrat so bila namreč mesna podjetja z obmejnega območja na tako imenovani listi B in jim ni bilo treba plačevati visokih prelevmanov pri uvozu mesa. To je sicer veljalo samo za meso, ki bi bilo prodano na obmejnem območju, a carina tega ni nadzirala. Taka potuha je Mip uspavala. Vse, kar so delali, so delali na veliko in bogato. To seje še posebej kazalo pri naložbah. Gradili so prevelike in prepotratne stavbe, kupovali drage stroje, ki so bili povrhu še tehnološko slabši. Dokler ni bilo tržnega gospodarstva in dokler so jimbila na voljo posojila, je to šlo. Ko pa so se razmere spremenile in so morali poslovati pod enakimi pogoji kot podjetja v drugih delih Slovenije, se jim je zalomilo. Mesarska panoga ni tako zelo donosna, dabi prenesla visoke stroške, skromnosti pa niso bili vajeni. Ko k temu dodate slabo vodenje podjetja in njegovo izčrpavanje, je stečaj neizogiben.« O domnevnih oškodovanjih Mipa, kijih preiskujejo tudi tožilci in naj bi jih storili njegovi zadnji lastniki in direktorji iz družine Volk, pišemo v sosednjem članku. Obtožujejojih spornih provizij pri nabavi in prodaji Mipovih izdelkov in preslepitve bank. Kaj je danes na pogorišču Skoraj nič. Glavni del Mipa, to je obrat Kromberk na obrobju Nove Gorice, je še vedno prazen. Stečajni upravitelj seje zdaj, po sedmih neuspešnih poskusih prodaje - prvič ga je prodajal za 34,6 milijona evrov, zadnjič za 12 milijonov - odločil, da ga bo prodajal po delih (klavnica, pršutarna, proizvodnja termično obdelanih izdelkov, upravna stavba, restavracija, diskont, energetski objekt ...). Ani prav veliko obetov, dabi ga to oživilo. V nekdanji Pomurki dela linija za izdelavo paštete Kekec. Prejšnji mesec so bile prodane blagovne znamke Kekec, Mip in Kraljica mortadela. Kmalu po začetku stečaja je Pivka perutninarstvo kupila sedem nekdanjih mesnic, deluje Mipov nekdanji obrat salam v Tolminu, ki so ga najprej kupili Košaki, potem KZ Tolmin. Pot od začetka do stečaja Zgodba Mipa seje začela leta 1947, ko je bila ustanovljena družba Meso-Mleko, leta 1956 so dobili prostore v Kromberku. Od leta 1982 do 2001 je družbo vodil Jože Testen. V tem času so pršut, mortadelo in druge izdelke prodajali predvsem v Sloveniji, na Hrvaškem in Srbiji. Potem je prišel Srečko Tratnik, konec decembra 2003 pa Vojteh Volk, ki gaje v začetku leta 2006 nasledil njegov sin Marko Volk. Volki so postali tudi večinski lastniki Mipa, ta je bil sicer privatiziran tudi z javno prodajo, tako da so njegove delnice kotirale na ljubljanski borzi. Volki so ga obvladovali prek družb Vita Commerce, Vita Holding, Paolo Melingo in Eurovit, ki so skupaj imele 52,5-odstotni delež, mali delničarji pa so jih obtoževali, da so v prevzemni ponudbi ponudili precej manj, kot pa so sami plačali za Mipove delnice. V njihovih časih so prevzeli Pomurko, ki je bila sicer zelo slabo stoječe podjetje, in družbo Kolbis v Srbiji. Bilance Mipa niso kazale izgub, veliko zadolženost pa. Ko seje začelo govoriti o stečaju Mipa, so bančniki začeli govoriti o popačenih bilancah. Leta 2007 je Mip začel iskati dodaten kapital, kar jim ni uspelo. Uspešni pa niso bili niti pogovori z bankami o pretvorbi posojil v lastniški delež oziroma reprogramu dolga in aprila 2009 je podjetje končalo v stečaju. Dva poskusa oživitve propadla V začetku leta 2009 so se banke s Panvito pogovarjale, da bi ta prevzela posle Mipa. Banke so premlevale možnost da bi Panviti dale posojilo, a Stanko Polanič nad tem ni bil navdušen. Banke so razmišljale tudi o tem, da bi same ustanovile podjetje, Id bi od stečajnega upravitelja najelo proizvodne prostore v KromberkuinKobjeglavi, opremo in blagovne znamke, zanimala pa sta jih samo pršut in mortadela, drugo ne. Za to bi potrebovale vsaj deset milijonov evrov, kar paje bilo preveč. Nekaj mesecev po stečaju je prostore Mipa v Kromberku najela Panvita in imela tam 40 delavcev, a po letu in pol obupala. Peter Polanič, direktor Panvite, pravi: »Po slovanje tega obrata ni rentabilno zaradi njegove energetske potratnosti.« Izidor KrivecizCeljskih mesnin pa pojasnjuje: »Ta obrat ima tolikšne zmogljivosti, da pokrije skoraj tri četrtine potreb celotnega slovenskega trga. Zdaj pa ni več takega igralca, da bi lahko imel tolikšen delež trga. Pa tudi če bi imel zmogljivosti zapolnjene v celoti, je obrat zgrajen zelo potratno.« m^-Mm^^^^^^^^^^-MmM ] m^ m^ m^ m^ m^ m^-MW i ''!i^mmh * Lt^^Lm^^^^^B^m ^^MmmMmW jA ' ' ' lil ilM' 1 Mip je imel zaradi podpore politike boljše cene pri trgovcih, meso pa je kupoval ceneje kot mL To ga je uspavalo, pa še vlagali so preveč na razkošna Ko so se pogoji na trgu izenačili za vse in so izgubili neomejen dostop do posojil podjetje vodili slabo in ga še izčrpavali, je bil stečaj neizogiben. ■ Izidor Krivec, Celjske mesnine

Medij: Finance
Avtorji: Bertoncelj Mateja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 02. 2015 
Stran: 14