Finančni minister Dušan Mramor in državna sekretarka Mateja Vraničar sta namreč včeraj ministrskemu zboru poročala o postopkih pri sanaciji bančnega sistema, v kratkem pa naj bi jim posamezne odločitve pojasnil tudi guverner. Bez ocen o nepravilnosti »Ni pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi se dogajale nepravilnosti, saj je to ne nazadnje nadzirala tudi evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj,« pa je po seji vlade povedal minister za javno upravo in podpredsednik vlade Boris Koprivnikar. Banka Slovenije je po njegovih besedah del institucije Evropske centralne banke, vlada pa se v njene odločitve ne more neposredno vmešavati. Pomenljiva pa je bila izjava premiera Mira Cerarja ob robu zasedanja voditeljev držav in vlad EU v Bruslju, kjer je izpostavil, da vlada neposredne pristojnosti nadzora, bodo pa organi pregona v okviru svojih pristojnosti preučili vloženo ovadbo ali ovadbe, če jih je več. In še: »Veseli pa me, da je državni zbor že sklical sejo odborov, kjer se bodo te zadeve natančno obravnavale. Če se bo izkazalo, da je bilo karkoli narobe, se bo seveda moralo zelo jasno ukrepati.« Poslanec SDS Andrej Šircelj, predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, na vprašanje kaj pravzaprav pričakuje od današnje izredne seje, ne odgovarja. Matej Tonin (NSi) pa pričakuje pojasnila guvernerja centralne banke in policijsko preiskavo: »Če se potrdi, da je Banka Slovenije resnično prirejala dokumente, pričakujemo najmanj razrešitev njenega celotnega vodstva in pričakujemo tudi nekaj ljudi v zaporu.« Slovenska trojka Tako vlada kot ministrstvo za finance (MF) se zdaj sklicujeta na samostojnost Banke Slovenije, a je treba spomniti, da sta bila v dogovore in odločitve glede sanacije bank poleg centralne banke ves čas vključena tudi vlada Alenke Bratušek in MF. Jazbec, Bratuškova in nekdanji finančni minister Uroš Čufer so pri tem veljali celo za slovensko trojko. V Delu smo že avgusta lani razkrili, da si je državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko z evropsko komisijo septembra 2013 dopisoval o izbrisu podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov, kar je od nas pričakoval Bruselj. Mavko nas je z vprašanji o izbrisu obvezničarjev včeraj napotil na finančno ministrstvo, glede obtožb o nepravilnem delovanju centralne banke pa je dejal, da izjavam guvernerja Banke Slovenije nima kaj dodati. MF zanika dogovor o izbrisu A na ministrstvu za finance zdaj trdijo, da obseg prenehanja kvalificiranih obveznosti bank ni bil rezultat pogovorov ministrstva z evropsko komisijo temveč finančnega stanja bank. Kot pravijo, izrek tega ukrepa opredeljuje zakon o bančništvu, ki sledi sporočilu komisije o uporabi pravil o državni pomoči. »Sledeč temu: državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub,« so pojasnili. Spremembe tega zakona je predlagala prejšnja vlada, potrdil pa državni zbor. Na ministrstvu zdaj odgovarjajo, da so stališča ministrstva do določb zakona o bančništvu, ki omogočajo izbris obveznosti, razvidna iz vlog, ki so bile posredovane ustavnemu sodišču. Kakšn^i so ta stališča, niso razkrili, a kot je razumeti, priznavajo, da stvar ni enoplastna: »Poudarjamo pa, da to, da o vprašanju odloča sodišče Evropske unije, pomeni, da ne gre za vprašanje, na katerega je moč dati enostaven odgovor.« Postopkov vrednotenja saniranih bank MF ne komentira, ker da je Banka Slovenije samostojen in neodvisen oigan. V polemiko o pravilnosti ravnanja BS se je med drugim vključil ugledni bančni strokovnjakz mednarodnimi izkušnjami, ki ne želi biti imenovan, sodi pa v kroge blizu največje vladajoče stranke. »BS je sanacijo bank začela nekaj let prepozno, guverner pa pri svojih pojasnilih ni prav nič prepričljiv. Njegova interpretacija, da smo to tako morali izpeljati, so njegova interpretacija brez resnih argumentov, saj nam EU ni dala prav nobenega denarja, pač pa sanacijo plačujemo sami. Prav tako ni res, da so imeli vse zakonsko pokrito.« Kazenska ovadba Na današnjo izredno sejo parlamentarnega odbora je med drugim vabljen tudi Miha Kunič, odvetnik lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki prav tako ne želi dajati izjav, kakšen izplen od poslanske razprave pravzaprav pričakuje. Prav tako ne zeli komentirati neuradnih napovedi, da naj bi na seji razkril nove informacije, povezane s sodnim sporom, ki poteka glede vpisa dokapitalizacije NLB na registrskem sodišču. »Zadeva glede vpisa je spet na višjem sodišču, vaše informacije, da naj bi se to odločilo, da počaka na odločitev ustavnega sodišča, ne morem komentirati, ker uradnega sklepa o tem še nimam.« Ker je zakrožila tudi informacija, da se zoper BS pripravlja kazenska ovadba, nas je zanimalo, ali ve tudi kaj o tem. »Definitivno se pripravljajo vsi zorni koti zadeve, tudi morebitna kazenska odgovornost članov sveta BS,« je redkobeseden Kunič. Kazenske ovadbe bi lahko temeljile na očitkih, da je BS prek neupravičene sanacije bank omogočila neupravičeno obogatitev Republike Slovenije, ministrstvo za finance in poslovne banke, ki bi se morale upreti BS in začeti pravne postopke zoper odločbo BS, a tega niso storile, pa da so pomočniki. Društvo malih delničarjev je včeraj opozorilo, da sta se šele v sredo na spletni strani Banke Slovenije pojavili nezakrita odredba o posebnih ukrepih nadzora za Banko Celje in odločba o izrednih ukrepih. Poslanci o sanaciji bank Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je včeraj že drugič na eno od prihodnjih sej preložil odločanje o soglasju za prodajo državnega deleža v banki, ki bo nastala z združitvijo Abanke in Banke Celje, dokler se ne razjasnijo okoliščine in domnevne nepravilnosti pri sanaciji bank. Odločitev so sprejeli soglasno. Reševanje bank je sicer redna tema v parlamentarnih sobanah. Pred dvema tednoma so poslanci razpravljali o reševanju bank, državni zbor pa je takrat Banki Slovenije priporočil, naj pripravi informacije o vzrokih za nastalo bančno luknjo in o vlogi centralne banke pri tem. Kopanje po drobovju Banke Slovenije se nadaljuje, ostaja pa vprašanje, zakaj nad regulatorjem ni aktivnega nadzora. Foto Jure Eržen Guverner se lahko razreši le sam Državni zbor lahko po zakonu o Banki Slovenije razreši guvernerja in člane sveta, a le, če sami zahtevajo razrešitev, če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije ,in če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje dolžnosti, ali so zagrešili hujšo kršitev. Zanimivo pri tem je, da predpis, ki ureja postopek ugotavljanja hujše kršitve, izda BS, in to v soglasju z ministrom za finance. Če bi se torej državni zbor odločil za razrešitev, mimo sveta BS ni mogoče. A samostojnost BS bi bila pripeljana resnično do skrajnosti, če bi se temu morebitnemu postopku uprla, ugotavlja profesor ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. Postopek ugotavljanja odgovornosti funkcionarjev BS se lahko začne s pisno zahtevo, ki jo lahko vloži posamezni član sveta BS, predstavnik odbora državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko, in finančnega ministra. Na zahtevo lahko član ali člani sveta BS odgovorijo v 15 dneh, nato pa o zadevi odloča svet BS, razlaga Pirnat. Član sveta ima pravico sodelovati na seji ter navajati svoje poglede in predstavljati dejstva, nima pa pravice glasovati. Svet lahko ugotovi hujšo kršitev, ali pa ustavi postopek, če meni, da hujše kršitve ni bilo. V obeh primerih mora biti sklep obrazložen, svet pa ga mora v osmih dneh poslati v DZ. Član sveta BSje predčasno razrešen z dnem, ko državni zbor ugotovi, da je nastopil eden od na- t vedenih razlogov. Zoper odločitev državnega zbora je mogoče sprožiti upravni spor. Izbrisani podrejeni finančni instrumenti bank v milijonih evrov Probanka Factorbanka '____2l Banka Celje aN_K9tt*«g90 Vin BS, dokumentacija Dela D,EIjO

Medij: Delo
Avtorji: Kos Suzana,Grgič Maja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 13. 02. 2015 
Stran: 2