Se spomnite, ko je pred meseci vodstvu NLB prekipelo in je zahtevalo, da Petan poplača 2,4-milijonskogarancijo,kijojeDZSleta2009 dal hrvaškemu Digitelu? Petan, kije bil z bankami upnicami, skupaj jih ima 18, sredi pogajanj za nov sporazum o poplačilu dolgov, ker je starega kršil, tudi garancije ni želel plačati. Svoji upnici, NLB, je nonšalantno sporočil: »Se vidimo na sodišču.« Banka Slovenije, na pomoč! Od konca leta seje torej NLB trudila dobiti nazaj svoja dobra dva milijona evrov. A se niso sporazumeli. Tako je finančna direktoricaDZS Vanja Jeraj (do leta 2012 je bila izvršna direktorica področja komercialnega bančništva v Abanki) 13. januarja ob 10.48 NLB poslala pismo, naj NLB naredi ponudbo o odkupu terjatev NLB do DZS. Uslužbenec NLB Peter Zelen ji je ob 11.18 odpisal: »Potencialni kupec naj posreduje ponudbo za odkup terjatve!« Jerajeva je nato ob 16.05 odpisala, da bi: »DZS svojo obveznost iz poroštva za družbo Digitel komunikacije (...) poravnala s prevzemom navedene obveznosti (...) in z denarnim poplačilom obveznosti do 10 odstotkov (odpust oziroma diskont 90 odstotkov).« In spet je dolžnik upnika stisnil v kot: ker je terjatev nezavarovana, so predlagali, naj NLB upošteva diskonte, s katerimi so bile zavarovane terjatve do DZS prenesene na DU-TB. DZS je bil pripravljen plačati le 10 odstotkov vrednosti terjatve, torej dobrih 200 tisočakov. NLB odpiše: »Ponudba za NLB ni sprejemljiva!« Jerajeva 15. januarja spet piše NLB, naj banka sama pove, kakšne pogoje bi sprejela. Odgovora NLB v korespondenci ni. A dan pozneje, 16. januarja, ob 6. 18 zjutraj, Jerajeva pošlje elektronsko sporočilo s korespondenco z NLB še na Banko Slovenije: »Obveščam vas, da se, kot je razvidno iz spodnje komunikacije z NLB, se vedno poskušamo dogovoriti za način poplačila naših obveznosti iz poroštvazaDigitelkomunikacijevokvirumožnosti procesa finančnega prestrukturiranja.« Nato Jerajeva zapiše tudi, daje NLB že unovčila tri menice, napovedala izvršbo in vložila pritožbo zoper izglasovano zunajsodno poravnavo Digitela. Še ne šest ur pozneje, ob 12.06, ji je Franci Tušek, višji svetovalec v Banki Slovenije, odgovoril: »Banka Slovenije je preučila ravnanje NLB in ugotovila, da njeno ravnanje ogroža veljaven MR A, kar pomeni, da ravna v nasprotju s cilji in izhodišči načel prestrukturiranja. V naslednjem tednu se bomo odločili, na kakšen način bomo pristopili k reševanju tega problema.« Ali so Petanovi pri Banki Slovenije iskali potuho? Bojan Petan, ki ima sicer v pogajanjih, priznavajo upniki, »močno orožje«, lastništvo Dnevnika, se za komentar ni oglasil. Tudi Tušek se za komentar ni oglasil. Zakaj jenarobcdase Banka Slovenije vmešava Banka Slovenije je krovni regulator bank, od nje so odvisne tudi licence vodilnih v poslovnih bankah. S tem imajo pomemben vpliv na bančnike. Si predstavljate, dabibančniki, po vsem, kar seje dogajalo v bankah, centralni banki rekli »ne«? Zakaj imamo uprave in nadzorne svete? Kakšen moralni hazard to prinaša? Niso smernice korporativnega upravljanja OECD -brez vmešavanjavtekoče posle uprav? »Korporativno upravljanje (...) mora biti konsistentno z načeli pravne države in jasno moraločiti odgovornosti med nadzornimi, regulatornimi in izvršnimi organi,« piše v kodeksu korporativnega upravljanja OECD. Ali seje Banka Slovenije preveč vmešala v posel NLB in DZS, smo vprašali tudi na ECB, a odgovora do konca redakcije niso poslali, vendar so dejali, da posameznih primerov ne komentirajo. Zakaj se Banka Slovenije vpleta Da centralna banka ne sme »posegati v pogodbene odnose«, se, po odgovoru sodeč, zavedajo tudi v Banki Slovenije. »Sloje za e-mail med dvema uslužbencema, Id sta sodelovala pri projektu prestrukturiranja. Uslužbenec Banke Slovenije je napisal mnenje, ki pa ni uradno stališče Banke Slovenije. V postopku prestrukturiranja Banka Slovenije ne more posegati v pogodbene odnose, ampak samo spremlja delovanje v okviru prostovoljno sprejetih načel. Banke sproti opozarjamo, katere posamezne poteze nisovskladus sprejetimi načeli. Korespondenca med podjetjem, Id je predmet prestrukturiranja in analitika svetovalca, kije delal na operativni ravni v Banki Slovenije v tem postopku, pa ni uradno stališče Banke Slovenije, namenjeno temu podjetju, zato je bil po ugotovitvi konkretnega ravnanja zaposleni na to opozorjen, z namenom, da se tako ravnanje v bodoče ne ponovi.« pojasnjujejo. A ne pojasnijo, kaj je Tušek sploh počel v korespondenci in zakaj je sporočal stališča, ki niso uradna. Dodajajo pa: »Banka Slovenije je skupaj z bankami oblikovala Načela prestrukturiranja in z bistvenimi elementi načel dopolnila Sldep o upravljanjustveganjiinizvajanju procesa ocenjevanja usttezneganotranjegakapitalabankin hranilnic, kar pomeni, da mora nadzirati spoštovanje lastnih podzakonskih aktov, zato se občasno udeležuje tudi sestankovbankupnicin podjetij. Banka Slovenije samo spremlja delovanje v okviru prostovoljno sprejetih načel. Banke sproti opozarjamo, katere posamezne poteze niso v sldadu s sprejetimi načeli. Tako se gradi dobra bančna praksa, Id kaže spodbudne rezultate. Do konca februarja 2015 je Banka Slovenije prejela 40 krovnih sporazumov o prestrukturiranju, Id pomenijo prekštiri milijarde problematičnih terjatevin s tem bistveno stabilizacijo bančnega sistema.« Uradno pa morajo banke Banko Slovenije obvestiti le o: sklenitvi dogovora o prestrukturiranju podjetja, in sicer najpozneje v desetih delovnih dneh po sklenitvi, četrtletno poročati o realizaciji in načrtu denarnih tokov preteklega četrtletja, skupaj s pojasnilom o odmildh realiziranih denarnih tokov od predhodno načrtovanih, če podjetje zamujaz vračilom pomembne obveznosti po novem amortizacijskem načrtu, pripravljenem ob restrukturiranju izpostavljenosti, več kot 90 dni in banka oceni, da ponovno restrukturiranje izpostavljenosti do tega podjetja ni več smiselno. Banka Slovenije in NFD Holding: leta 2013 za potop DZS je finančni holding, pa ga Banka Slovenije pomaga reševati. Ni pa enako ravnala pri vseh. Centralna banka je namreč odigrala ključno vlogo tudi pri dogovorih o obstoju NFD Holdinga, leta 2013 so v Banki Slovenije še menili, da se finančnih holdingov ne sme reševati. Zakaj ne ravnajo enako pri Petanu, niso odgovorili. Ker NFD Holdingu ni dala soglasja za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki (o tem so na Banki Slovenije tuhtali pol leta), je holding, ki ga je na kolena spravil Stane Valant, šel v stečaj. »Po dokapitalizacijibi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež . A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banld Celje in Gorenjski banld niso dali dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu,« je decembra 2013 pisal Dnevnik. Ob premoženje je bilo ob tem tudi več kot 71.500 malih delničarjev, banke pa so morale zaradi tega oblikovati dodatne slabitve posojil. DZS je finančni holding, pa ga Banka Slovenije pomaga reševati. Ni pa enako ravnala pri vseh. Zakaj ne ravnajo enako pri Petanu, niso odgovorili. 

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 26. 03. 2015 
Stran: 2