Gre tudi zakredibilnost Slovenije pred mednarodno finančno javnostjo. Ne prodajamo le NLB in NKBM, prodajamo tudi druge družbe. Ob tem spomnimo, da smo za sanacijo slovenskih bank davkoplačevalci nazadnje skupaj z garancijami dali pet milijard evrov (to je 6,3 milijona evrov bruto minimalnih plač), samo za dokapitalizacije tri milijarde. G Vladajerekla, da ni razloga za ustavitev privatizacije NKBM. Verjamete, da tega ne bo spremenila? Stališče je pravilno. Naj vztraja in misli resno. Vlada Mira Cerarja je v sredo sporočila, da »ne obstaja ustrezna podlaga za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM«. Mali delničarji so na ustavno sodišče vložili predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM. Q Če bi se privatizacija NKBM zavlekla ali celo ustavila, ali potem lahko pričakujemo, da tudi ne bomo prodali NLB, Telekoma, drugih državnih družb? Kakšni bodo i^ovori za to? Lahko se zgodi tudi to. Prvič, ker bodo populistični nasprotniki privatizacije, ki so lahko do zdaj proti tej vabili le s hujskaškimi vzkliki, kot so »ne damo naše srebrnine« (pa čeprav nas je ta stala že milijarde), »ne damo nacionalnega ponosa, interesa . . .«, položaj izkoristili z izgovori, da se povsod skrivajo okostnjaki. In da pač takšnega premoženja ne moremo prodati, da ni »fer«. Grozeče nevarnosti in okostnjaki pase lahko najdejo povsod. Pri Telekomu se ne ve, kako se bodo končale odškodninske tožbe zoper družbo. Pri NLB in NKBM se ne ve, kaj bo s podrejenci. V Elanu se ne ve, kaj bo s tožbo nekdanje menedžerske ekipe Uroša Koržeta zoper podjetje. In tako dalje. Q Zakaj so izgovori v slogu »ne vemo, kako se bodo razpletie tožbe« škodljivi? Prvič zato, ker ima vsako podjetje, ki seje kadarkoli prodajalo oziroma kupovalo, kakšno nerešeno zadevo. Če karikiramo: noben farmacevt na svetu nikdar ne bi bil prevzet, če bi kupce odvračale načeloma ogromne patentne tožbe. Drugič, če bi omenjeni izgovori imeli kaj teže v normalnem svetu, kjer večina danih zavez drži in kjer so vlagatelji dobrodošli, tam ne bi bilo več vlagateljev. Ker ne bi mogli nič kupiti. In tako bo - če bo to držalo - tudi v Sloveniji. Vsaka privatizacija se bo lahko zavlekla za leta oziroma prej za desetletja. Mi pa bomo še bolj revni. Tretjič zato, ker se pri vsakem normalnem poslu prevzame del tveganj; tako na strani kupca kot na strani prodajalca. Zato pa obstajajo tudi skrbni pregledi in različni ocenjevalci ter svetovalci, da ta tveganja tudi dobro ocenijo in se pred njimi zavarujejo. Q Koliko je izbrisanega podrejenega dolga v NKBM? Teh obveznost je za 64 milijonov evrov. Za primerjavo: v NLB 265 milijonov evrov. Q Kakšni so ukrepi kupcev za zaščito pred tveganji? Kupec - normalno - želi, da prodajalec (v tem primeru država) prevzame določen del tveganj . Na primer, če bi NKBM za 200 milijonov evrov kupil eden od dveh kupcev, bi 136 milijonov nakazal državi, preostanek, 64 milijonov evrov, pa bi položil na fiduciarni račun. Jamstva so lahko seveda tudi drugačna. Oziroma kot smo že zapisali, če bodo podrejenci poplačani v delnicah, to nikakor ne pomeni, daje treba ustaviti privatizacijo NKBM. Ta mora teči po začrtanem časovnem načrtu, za morebitno obveznost pa prodajalec (država) sprejme zavezo, dajo bo poravnal. Vsekakor lahko odkritje dodatnih tveganj oteži oziroma odmakne zaključek postopka prodaje, pojasnjuje Boštjan Malus, vodja oddelka finančnega svetovanja v KPMG. Sicer pa - kot smo že večkrat zapisali (tudi pri Telekomu) - takšna tveganja ne pomenijo, da prodajni proces pade v vodo. Malus razlaga, da se ob takšnem dogodku pojavi vprašanje, kdo bo nosil tveganje iz, denimo, sodnih postopkov. »Običajna praksa v takšnih primerih je, da se del kupnine zadrži na skrbniškem računu in se to izplača šele ob koncu sodnih postopkov,« pravi finančnik iz KPMG. Q Kakšni so primeri dobre prakse? Ob tem navedimo nekaj nedavnih uspešnih slovenskih praks, ko je kupec prevzel tveganje negotovosti, rezultat pa je bila nižja kupnina: prodaja Heliosa in Radenske. Pri zadnji so češki kupci prevzeli dogovarjanje z denacionalizacijskimi upravičenci, družino Hohn Šarič, Pivovarna Laško pa do njih nima več obveznosti. Avstrijski Ring Holding International je v skrbnem pregledu Heliosa odkril posel z nepremičninami v Srbiji, ki so ga ocenjevali kot zelo tveganega. Na koncu so za Helios ponudili manj, prevzem pa je bil sklenjen. Q Nihče ne verjame v slovenske bilance, kako bi kaj prodajali v takšnem času? Takšni očitki vsekakor zmanjšujejo zaupanje investitorjev, pravi Malus. Hkrati pa dodaja, da v postopku nakupa investitorji izvajajo skrbne preglede, kjer zelo podrobno analizirajo tudi kakovost finančnih in računovodskih informacij, saj ne želijo, da bi kakšna dodatna tveganja odkrili šele po izvedbi transakcije. Dvom torej vpliva negativno, se pa morebitni interesenti o kakovosti aktive banke lahko prepričajo tudi sami v postopku skrbnega pregleda. Q Ali se tujci bojijo sedanje »bančne afere«? Zanesljivi viri pravijo: v NKBM tega gotovo ni videti. Predstavniki Apolla z mednarodnimi svetovalci preverjajo, ocenjujejo NKBM, resni kupci so in si podjetje kljub temu še vedno želijo kupiti enako močno kot prej . Podobno naj bi bilo pri drugem interesentu, madžarskem OTR Ne nazadnje imajo za to, da dobro ocenijo tveganja, na voljo svoje ljudi. Bodo pa seveda - kot so nameravali že prej - poskrbeli za svoje interese z zahtevanimi odlogi ali jamstvi. Q Kaj pa bi vlagatelje odvrnilo od nakupov? To, dabi se začela vlada spet sprenevedati in zavlačevati privatizacijo - s kakršnimikoli izgovori že. Namreč, tudi kupce lahko preverjanja stanejo na sto tisoče in milijone evrov. Samo primer: na začetku poletja seje za Telekom po neuradnih informacijah zanimalo osem ponudnikov. Potem seje vlada spet sprenevedala, privatizacija seje zavlekla, zdaj sta ostala dva oziroma trije (poleg sklada Cinven in Deutsche Telekoma verjetno še sklad Providence). Q Komu koristi in komu škodi, če ne prodamo NKBM? Koristi tistim, ki bi še vedno želeli imeti državne pašnike in se zasebno okoristiti na ta račun. Spomnimo le na tajkunska posojila v državnih bankah, ki smo jih posledično prek dokapitalizacij plačali vsi. To, da privatizacije ne bi bilo, škoduje vsem davkoplačevalcem. Škoduje pa tudi zato, ker z državnimi podjetji načeloma ne bomo dobili zahodnemu svetu konkurenčne ponudbe, razvoja, možnosti in - ne nazadnje - plač in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Lastniški delež širše države (v %) V kateri fazi je prodaja Opomba

Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 13. 02. 2015 
Stran: 2