Kdo vam jemlje iz žepa? »Postopek prodaje Telekoma je padel takoj, ko je Alenka Bratušek zamrznila prodajo pred lanskimi volitvami,« je prepričan eden izmed naših virov iz tujine. Poglejmo, kdo vse je kriv, daboste imeli manj denarja. «.». i 0.489,94 GIDcIlllG jM Jd.72CH)7 cene fll delnice I Telekoma 1 1 tI od začetka M 'l kotacije j 1 y26in I je v pol leta znižala I A—M tržna vrednost L milijarda evrov bi HA ■ se stekla v Slovenijo 9 ob prodaji celotnega 296,2 mk»£.+mm% I 2.10.2006 je delničarjev Telekoma. 1 » 78.2012 Kaj storiti z delnicami? Vrednost delnic Telekoma Slovenije je včeraj upadla za 6,87 odstotka, na 1 19,20 evra. To je najnižji zaključni tečaj od decembra 2013 in 17 odstotkov pod povprečno ceno delnice v zadnjem letu dni. Z lokalnega vrha pri 160,90 evra, doseženega novembra lani, pa je delnica včeraj zdrsnila za 26 odstotkov. Se lahko upad nadaljuje? ■ Sašo Stanovnik, Alta Invest: »Naša zadnja analiza oziroma relativno vrednotenje kaže na vrednost 117 evrov za delnico. Torej bi bilo pri tej tržni ceni naše priporočilo drži. Cena seje zaradi trenutnih špekulacij o nizki ponudbi že znižala, vseeno pa je zelo možno, da se bo upadanje cene kratkoročno nadaljevalo zaradi razočaranja vlagateljev, če prevzema ne bo. Na drugI strani z dolgoročnega vidika menimo, da se bo cena ustalila okoli trenutne ravni predvsem zaradi tega, ker bo visoka dlvldenda pomenila sidro. Lepa ali vsaj solidna dlvldenda se lahko pričakuje tudi v prihodnjih letih. Je pa res, da so dlvldende odvisne od prihodnjega poslovanja, torej kako bo Telekomu uspelo kompenzirati cenovne pritiske In upadanje prihodkov z optimizacijo stroškov, ter od potencialno Izgubljenih tožb. Vseeno že v celoti Izplačani dobiček v vrednosti 40 milijonov evrov pomeni dlvldendo šest evrov, 50 milijonov pa 7,7 evra za delnico. Odločitev o nakupu, držanju oziroma prodaji pa je povsem odvisna od portfelja posameznika, njegovega časovnega horizonta In naklonjenosti tveganju.« ■ Domen Granda, analitik GBD BPD: »Ob morebitnem padcu prodaje v vodo je poštena cena delnic Telekoma Slovenije 120 evrov. Lahko pa zaradi negativnega razpoloženja na borzi zgrml še nižje. Nad samo prodajo sicer še ne obupujem. Obstaja namreč možnost pogajanj Inz višanja cene na 130 evrov. Če se k temu prišteje še deset evrov dlvldende, kot joza lani predlagata uprava In nadzorni svet, pa se že precej približamo vrednosti 150 evrov za delnico, kolikor želi, po govoricah sodeč, Iztržiti država. Vlagatelji lahko pričakujejo, da bo možnost prodaje še nekaj časa visela v zraku In deloma vplivala na oblikovanje cene delnic na borzi. Glede na ocenjeno vrednost In velik dlvldendnl donos - ta pri desetih evrlhza delnico znaša okoli osem odstotkov bruto - vlagateljem priporočam držanje delnice. Tudi v prihodnje namreč lahko pričakujemo podobno visoke dlvldende, čeprav prihodki skupine upadajo. Možnosti za optimizacijo je še ogromno, res pa je, da je pri državnih podjetjih vedno vprašanje, kakšenbo corporate governance.« ■ Matej Tomažin, mali delničar Telekoma in poznavalec kapitalskega trga: »Kaj naj rečem ... S to ponudbo, ki je le ena, smo dobili, kar smo želeli. Če nismo sposobni prodajati največjega podjetja v državi, ne bi smeli biti presenečeni nad tem, kar se je zgodilo. Konec sicer še nI znan - prodaja se lahko ustavi ali spelje. Menim pa, da bi moral zdaj Telekom sam pohiteti z objavo rezultatov v prvem četrtletju. Nekako se daje vtis, da niso dobri, o čemer zelo dvomim. Osebno pričakujem, da se razmere izboljšujejo, da nebo več tistih odpisov iz preteklosti, EBITDA bo boljši In je za skupino napovedan v višini 200 milijonov evrov. Poleg tega pa - če drugega ne - Imajo vlagatelji vsaj delnice s pričakovano visoko dlvldendo v vrednosti deset evrov. To je na trenutni tečaj devetodstotna dividendna donosnost.« ALENKA BRATUŠEK ■ Vlada je 3. julija lani na predlog tedanje premierke zamrznila vse postopke privatizacije z naslednjim sklepom: ■ »Vlada kot skupščina SDH nalaga vsem organom upravljanja SDH, predvsem pa upravi, da do imenovanja nove vlade ne zaključi nobenega začetega postopka in ne začenja nobenih novih postopkov prodaj e kapitalskih deležev države.« ■ Dodajmo, daje Alenka Bratušek še novembra 201 3 na TV klubu POP tv zatrj evala: ■ »Telekom Slovenijebo prodan prihodnje leto. Verjamem, da bodo po tem ljudje verjeli, da tuji lastnik ni nujno slab.« METOD DRAGONJA ■ Minister za gospodarstvo v vladi Alenke Bratušek, zdaj državni sekretar v kabinetu premiera Cerarja in finančnega ministra Mramorja, je prodajo Telekomakomentiral večkrat, njegove izjave pa so se prilagajale njegovim aktualnim funkcijam. Konec novembra lani je v oddaji Tarča na nacionalni televiziji spet zmedel morebitne kupce - postopek za prodajo Telekoma jenamreč tedaj spet tekel: ■ »V strategijo upravljanja državnega premoženja bomo jasno zapisali, da potrebujemo podj etja v večinski domači državni lasti, kjer bomo ohranili nadzorne ali absolutne večinske deleže. Ta podjetja bodo integratorji za ustvarjanje vrednosti, za prodore na mednarodne trge, ki bodo nekakšne lokomotive v tem gospodarskem okolju. Gre za podjetja, ki imajo največji potencial v verigi vrednosti, oziroma podjetjana področju elektronaprav, farmacije, biotehnologije, zavarovalništva, inf ormacijsko-komunikacijskih tehnologij ...« MARKO GOLOB ■ Nekdanji član uprave državnega AUKN, kratkotraj nega krovnega upravljavca državnega premoženja, je eden najglasnejših nasprotnikov privatizacije nasploh. Že pri NKBM je- z naročilom trem državnim družbam, Pošti, Elesu in GEN energiji, naj kupijo delnice NKBM, ki bi jih sicer tuji skladi - tem povzročil skoraj 50 milijonov evrov škode. NKBM se je namreč sesula, delnice so bile izbrisane. In s tem tudi vložek omenj enih družb. ■ Golob jenasprotoval tudi prodaji Telekoma. Nazadnje je konec marca letos, ker je razkril zlorabo vojaške obveščevalne službe (zdaj že) nekdanj ega obrambnega ministra, ovadil poslanca NSi Mateja Tonina, nekdanjega obrambnega ministra Romana Jakiča ter neznanega storilca. Ovadeni naj bi izdali državne skrivnosti oziroma opustili dolžno skrbnost v zadevi Telekom. ■ Dodajmo, da je Golob vabilo na tiskovno konferenco o nasprotovanju prodaji Telekoma poslal s Telemachovega poštnega računa. Telemach je v lasti sklada KKR. MIRO CERAR ■ Tudi zdajšnji premier je pošiljal različne namige. Enkrat je dejal, da se mora prodaja 15 podjetij, ki jo je leta 201 3 potrdil državni zbor, izpeljati, spet drugič je govoril o tem, daje Telekom strateško podjetje. Tudi v intervjuju za avstrijski časnik Die Presse konec novembra lani. ■ »Njegova infrastruktura je pomembna za Slovenijo. Ker sta prejšnja vlada in državni zbor sprejela odločitev o njegovi privatizaciji, bi jobilo narobe ustaviti. V prihodnjebimorali razmišljati drugače. Luke Koper ne bi smeli prodati in železnic tudi ne.« ■ Še pred tem, avgusta lani, je Cerar za kratek čas kupil tudi zahteve SD po delitvi Telekoma na inf rastrukturni in storitveni del. Sredi prodajnega postopka. Več o tem lahko preberete v članku Cerar lahko Telekom z zahtevo po delitvi družbe tudi potopi. JANKO VEBER ■ Janko Veber, poslanec SD, nekdanjlpredsednlk državnega zbora, še pred nedavnim obrambni minister, zdaj spet poslanec, je leta 2012 najprej opozarjal, kako država Telekom izčrpava: ■ »Tudi na strani prihodkov od dlvldend smo, kot je povedal Veber, s strani vlade soočeni z nerealnimi napovedmi, ki pa bodo v primeru realizacije močno oškodovale nadaljnji razvoj perspektivnih panog ter podjetij (na primer Telekom, energetika ...). Kot predvidevata proračuna za leti 2013 ln2014, bo vladalz naslova dobička od dohodka iz premoženja pobrala namesto 5 0 milijonov kar90,3 (2013)ozlroma 101 milijonevrov(2014).To pomeni, da bo prišlo do izčrpavanja Telekoma, ki ne bo več vlagal v razvoj, enako velja za energetiko. Tako ne bo denarja za Investicije, brez Investicij pa ni gospodarske rasti. To pa se bo poznalo z dodatnim zniževanjem plač.« ■ Ko je prišel na mesto obrambnega ministra, pa je za spodkopavanje prodaje Telekoma - pod pretvezo »nacionalne varnosti« - uporabil kar vojaško obveščevalno službo. To ga je tudi odneslo s položaja. DUŠAN SEMOLIČ in njegovi sindikalisti ■ Namesto dabi se zavzemali za pravice delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo plač in prispevkov, se slovenski sindikalisti, na čelu z Dušanom Semoličem in njegovim verjetnim naslednikom Goranom Lukičem, raje ukvarjajo z lastništvom podjetij. Konec junija lani je Semolič med protestom proti prodaji Mercatorja omenjal tudi Telekom: ■ »Ko bahavo proslavljajo kupci Mercatorja, je treba postaviti tri zahteve. Prvič, Bratuškova naj pojasni resnico, kar je ta torek zamolčala. Drugič, banka, kije dobila milijardo, zanekaj sto milijonov gre v posle, ki bodo prinesli izgube delovnih mest. Tretjič, Slovenija ima še nekaj mercatorjev in za mejo že čakajo hijene. Naslednji Mercator je Telekom. Predsednik uprave naj odstopi.« MATEJ PIRC in MATEJ RUN JAK ■ Bi šef SDH moral narediti več, da bi Telekom prodal? Res je, daje vodstvo SDH tehnično dobro peljalo postopek prodaj e, a vedno znova so čakali na navodila politike, čeprav sta z Matejem Runjakom v roki imela sklep državnega zbora, po katerem pri prodaji deležev v 1 5 družbah ne bi potrebovala nobenega novega soglasja politike. Pogrešamo, da šefa upravljavca državnega premoženja nista stopila pred kamere in davkoplačevalcem jasno povedala, zakaj je treba Telekom prodati, politikom pa, kako njihove izjave vplivajo na pričakovano ceno. Le tihe grožnje o tožbi vlade Alenke Bratušek zaradi zamrznitve privatizacije niso dovolj. Politiki so rovarili tudi po tem. ■ »Vse, kar potrebujemo, je jasno zagotovilo, dabo postopek končan v časovnih okvirih, ki so v skladu s postopkom, ki ga vodimo,« je Runjak povedal septembra lani.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 15. 04. 2015
Stran: 2