Finance, 24.04.2015

Snuje se konzorcij za prodajo Perutnine Kad, Zlata moneta 2, Merkur v stečaju ter Probanka v likvidaciji se dogovarjajo za skupno prodajo. Mimo neposlušnega šefa Perutnine Ptuj Romana Glaserja so se lastniki polovice Perutnine Ptuj začeli dogovarjati za skupno prodajo. Glaser ima sicer že svojega svetovalca BNP Paribas. A med preostalimi lastniki se sliši, da mu ne zaupajo, saj ne spoštuje niti zahtev po revizijah. Tudi reprogram bančnih dolgov od njih zahteva vsaj 20 -milijonsko dokapitalizacijo. Kdaj in kako bi se lahko začela prodajati polovica Perutnine Ptuj (PP), še ni jasno - naši viri pravijo, da se še nekaj časa ne bo, saj so se pogovori šele začeli. Zlata moneta 2, nekdaj sojo obvladovali vodilni Probanke z Romano Pajenk na čelu, prek te pa obvladovali prav banko, ter Probanka, Id je od septembra 2013 v likvidaciji, sta že objavili pozive za prodajo deležev. Stečajna upraviteljica Merkurja, Id je s 24,3-odstotnim deležem največji lastnik PP, paje tudi napovedala prodajo deleža. Zakaj vzporedna postopka? Povedano na kratko: preostali lastniki, predvsem državni Kad, Glaserju ne zaupajo, da bi bil kooperativen v postopku prodaje.

Dnevnik, 24.04.2015

Sindikati so še vedno prepričani, da eden ključnih dokumentov o upravljanju še preostalega državnega premoženja obeta razprodajo državnih naložb. Enako razmišljanje se je začelo širiti tudi v vladnih sobanah, a Bojan Velikonja =_=""'" UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA Država umirja privatizacijsko vnemo Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike. ./ Vesna Vukovie, Tomaž Modic Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi. Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb.

Dnevnik, 24.04.2015

Sindikati so še vedno prepričani, da eden ključnih dokumentov o upravljanju še preostalega državnega premoženja obeta razprodajo državnih naložb. Enako razmišljanje se je začelo širiti tudi v vladnih sobanah, a Bojan Velikonja =_=""'" UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA Država umirja privatizacijsko vnemo Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike. ./ Vesna Vukovie, Tomaž Modic Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi. Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb.

Večer, 23.04.2015

Hrvati bi hrano. Nemci letališče Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti JURE STOJAN Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah. Tujci imajo sektorske interese Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki.

Svet24, 23.04.2015

Ob prodaji Žita poziva k ustavitvi privatizacije Potem ko je Žito, eno od podjetij na seznamu za privatizacijo, v torek dobilo novega lastnika, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič včeraj na poslance naslovil poziv k takojšnji ustavitvi privatizacije. Kot je zapisal v pozivu, naj poslanci »pred kakršnimikoli nadaljnjimi postopki končno« opravijo tri temeljne naloge: sprejmejo klasifikacijo državnih naložb, za vsako podjetje v državni lasti, ki se namerava prodati, predhodno opravijo temeljito vsebinsko analizo, ki bo zajela prav vse morebitne negativne scenarije prodaje, ter nemudoma sprejmejo ustrezne spremembe zakona o prevzemih.

Demokracija, 23.04.2015

Slovenija žrtev Kučanovega nacionalnega interesa in rdečih tajkunov Vida Kocjan, foto: Buenos Dias, Urban Cerjak, Matic Štojs, arhiv Demokracije, Srdjan Zivulovic/BOBO, Gregor Pohleven Tudi zaradi Kučanovega nacionalnega interesa je Slovenija v velikih težavah. Ce Kučan in njegov krog izbrancev, tajkunov,- ne bi ovirala procesa prehoda iz nekdanjega partijskega enoumja v razvit tržni sistem, bi danes res živeli v »drugi Švici«. Tako pa . . . Po preoblikovanju nekdanje družbene lastnine, kar so nekateri imenovali prva faza lastninjenja, smo priče novi privatizaciji, ko naj bi podjetja v državni lasti končno dobila nove lastnike, ki ne bi bili »država«. S prvo fazo preoblikovanja nekdanjega družbenega premoženja, ki se je začela po osamosvojitvi in dosegla vrhunec po letu 1994, smo zdaj priče vnovičnemu prerazporejanju državnega premoženja. Kot jara kača Proces privatizacije se v Sloveniji vleče kot jara kača, saj traja že 25 let. Koliko premoženja je še v državni lasti, pa zaradi razpršenosti med različnimi skladi in družbami vedo le redki.

Dnevnik, 22.04.2015

BORZNI KOMENTAR Žito prodano, gremo naprej f Janez Javornik, Hypo banka Včeraj je konzorcij prodajalcev družbe Žito obvestil javnost, da so sklenili prodajno pogodbo o prodaji nekaj več kot 50-odstotnega deleža, ki so ga imeli v lasti. Neuradno se je že dalj časa govorilo, daje končni kupec Podravka, in včeraj se je to izkazalo za pravilno. Za delnico Žita so ponudili pošteno ceno, 180,10 evra, s čimer je lahko konzorcij prodajalcev zelo zadovoljen. Podravka je praktično državno podjetje, saj so največji lastniki prav država Hrvaška, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nekateri drugi hrvaški pokojninski skladi. Seveda po pridobitvi vseh dovoljenj varuha konkurence in ATVP sledi prevzemna ponudba za male delničarje, ko bodo lahko ti prodali delnice pod istimi pogoji kot večji lastniki.

Večer, 22.04.2015

Žito prodano Podravki Zadovoljni prodajalci, zaskrbljeni dobavitelji. Podravka je za 33 milijonov evrov kupila večinski delež v ljubljanskem Žitu. Njegove blagovne znamke bo prodajala po celi regiji, a to bodo predvsem pekarski izdelki JURE STOJAN "Srce vaše jedi" se oglašuje hrvaška Podravka. Od včeraj bo še bolj prisotna na slovenskih krožnikih, saj je podpisala pogodbo o nakupu 51,55-odstotnega deleža v družbi Žito. Zanj je odštela okoli 33 milijonov evrov, kupnino pa si bo razdelil konzorcij prodajalcev, ki ga ob vodilnem članu, Slovenskem državnem holdingu (SDH), sestavljajo še Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenka in NLB Skladi. Prevzem mora še najprej odobriti varuh konkurence, nato pa bo Podravka objavila prevzemno ponudbo še za preostale delnice Žita. SDH zadovoljen s privatizacijo "Iztržili smo najvišjo možno ceno in presegli začetna pričakovanja," je komentiral predsednik uprave SDH Matej Pire. In poudaril, da je Žito dobilo strateškega investitorja iz živilske industrije z jasno vizijo za razvoj.

Finance, 22.04.2015

Žito ima 9.954 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe hrvaške Podravke. Vztrajanje v lastniški sestavi Žita ne bi bilo smiselno, saj rasti delnic nad prevzemno ceno (Podravka ponuja 180,10 evra za delnico) ne gre pričakovati, najverjetnejši pa se zdi nakup nad 90 odstotkov vseh delnic, iztis preostalih in umik iz borznega trgovanja. A do prevzema se bo z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Hrvaške. V minulem letu in pol je bila delnica Žita med najdonosnejšimi na ljubljanski borzi. Oktobra 2013 je bila vredna še 54 evrov, medtem ko bo zdaj, kot kaže, prevzeta po 230 odstotkov višji ceni. Vsi, ki so Žito kupovali po poku delniškega balona v letih 2007 in 2008, bodo s sodelovanjem v prevzemu zasluzili. Se zdaleč pa to ne velja za tiste, ki so delnice kupovali avgusta 2007 pri vrednostih, ki so segale vse do 415 evrov. Zadnji posel z delnicami Žita je bil sklenjen v ponedeljek (včeraj trgovanja, da bi zagotovili enakomerno obveščenost vlagateljev, ni bilo) po 170 evrov.

Finance, 21.04.2015

Privatizacija za telebane ah kam gre denar od prevzetih podjetij Odgovarjamo na vprašanje, zakaj prodaje podjetij (še) ne zmanjšujejo zadolženosti države. Od vseh prodaj in prevzemov se je državni proračun do zdaj okrepil le za 119 milijonov evrov, kupnine skupaj s paradržavnimi družbami pa znašajo okoli pol milijarde evrov. Pogledali smo, kam gre denar od prevzemov. Eden od naših bralcev se sprašuje, kam je šel ves denar od prodaje podjetij tujcem. Meni, dabi morala kupnina ostati državi in s tem državljanom ter biti porabljena za razvoj in poplačilo dolgov. Ocenjuje, da se ne bi bilo več treba zadolževati. V Financah smo se zato odločili, da gremo po glavnih koralah in pojasnimo, komu gre kupnina, kako se porabi, kaj pripada državi in kaj ima ta od tega. Komu pripada kupnina? Kupnina pripada delničarjem oziroma družbenikom podjetja, kije prodano.