Zugelj je lani dobil 92.156 evrov bruto skupnih izplačil (povprečno 7.930 evrov na mesec), povprečna mesečna sejnina pa je od tega zneska znašala 1.539 evrov bruto (toliko denimo znaša bruto mesečna plača povprečnega Slovenca). Lanska številka sicer ni Žugljeva rekordna - leta 2010 je zaslužil skoraj 107 tisoč evrov bruto, od tega je bilo za dobrih 27 tisoč evrov sejnin. Največ sejnin (za dobrih 30 tisočakov) je sicer dobil leta 2012, a je skupno izplačilo znašalo »le« slabih 106 tisoč evrov bruto naleto. Izgovor: veliko dela, a vseeno - 60 sej? Lani je bilo sej sveta, kateremu je predsedoval Žugelj, 57, predlanskim 63. V tem času je svet agencije obravnaval 556 zadev, od teh 414 odločb in 142 drugih zadev (poročil, podzakonskih aktov . . .), pravijo na AT VP. Svet je pristojen za sprejemanje poslovnika ATVP in podzakonskih predpisov, kijih izdaja agencija, ter za odločanje o dovoljenjih in soglasjih. Poznavalci dela ATVP pravijo, da čeprav ima svet veliko dela, so bile seje res zelo številne. Dodajajo, da bi se »brez težav zadeve dale speljati s kakšnimi desetimi, 15 sejami manj«. In to čeprav so roki za odločanje o nekaterih zadevah precej kratki (denimo odločbo za dovoljenje za prevzemno ponudbo mora ATVP izdati v petih dneh). Ob tem dodajmo, da so sejnine določene na sejo. Torej je enaka, če svet odloča o eni preprosti ali več kompleksnih zadevah. Tako je lani ATVP za sejnine vsem članom plačal 88.548,60 evra, predlanskim pa 117.817,59 evra (v ta znesek so zajete bruto sejnine in prispevki delodajalca za predsednika, člane in sekretarje sveta). Torej (poenostavljeno) - čeje ATVP plačal za 57 sej skoraj 89 tisoč evrov, bi jih denimo za 45 dobrih 70 tisoč evrov. Na AZN so lani vsi stroški za sejnine znašali skoraj 68 tisoč evrov. Zugelj pravi: »Ne vem, od kod takšne pavšalne ocene, koliko sej bi morali imeti. Toliko jih je bilo, kolikor je bilo potrebno, da smo ponudili kakovosten in tekoči servis industriji. Pri tem pozabljate, o čem vse svet ATVP odloča tudi kot senat. Da se izračunati, koliko je ATVP prispeval več v proračun zaradi svoje aktivnosti na trgu.« AT-VP namreč presežek prihodkov nad odhodki (sredstva dobijo od letnih nadomestil nadzorovancev in za odločanje o posamičnih zadevah) namenja v proračun, prav tako tudi globe. Od leta 2008 do konca 2014 je ATVP v proračun plačal 2,6 milijona evrov, od tega večino (dobrih 2,3 milijona evrov) glob. Kljub velikemu številu sej pa se vsaj glede nadzora delo ATVP krči. Tudi sami priznavajo, da se je zaradi zaostrenih razmer od leta 2008 do danes število družb, Id sodijo pod njihov nadzor, zmanjšalo; samo število delniških družb, za katere se uporablja zakon o prevzemih, s 544 na 344 (več lahko preberete na www.finance.si/8819413). Za primerjavo: Banka Slovenije (BS) je imela lani 25 sej sveta (člani sveta, torej guverner in viceguvernerji, ne prejemajo sejnin), agencija za zavarovalni nadzor (AZN) pa jih je imela 32. Dodajmo, da roki, količina dela in odločanja niso enako oziroma zelo primerljivi. Gre pa za tri glavne finančne nadzornike. Zakaj dobivajo sejnine zaposleni? Sicer pa, daleč od tega, daje edina (verjetna) težava veliko sej. Težava je (tudi) ta, da sejnine dobivajo notranji člani svetov tako AZN kot ATVP. Medtem ko BS sejnin članom svojega sveta ne izplačuje, torej podobno kot tudi nadzorniki iz državnih družb za nadzorovanje hčerinskih družb sejnin ne dobivajo. Vsaj delno namreč lahko vzporednico potegnemo tudi z državnimi družbami. V kodeksu SDH je zapisano, da čeje član uprave oziroma poslovodstva nadrejene družbe v skupini hkrati tudi član nadzornega sveta podrejene družbe, je kot član nadzornega sveta podrejene družbe upravičen le do povračila dejanskih stroškov. Zahtevnost in obseg nalog ter odgovornost vodenja skupine od nadrejene družbe se ustrezno upoštevajo pri določitvi fiksnega dela njegovih prejemkov, a ne več kot v višini dodatnih 30 odstotkov fiksnega dela prejemkov. Yuri Sidorovich iz Deloitta tako na splošno (ne komentira neposredno ATVP) pravi: »To, da nekdo dobiva plačo in sejnino za delo v svetu agencije, kjer je tako in tako zaposlen, je zame eno veliko presenečenje. Ne rečem, da sejnine dobivajo zunanji člani. Ampak notranji, in to tudi za svoj siceršnji delovni čas, to pa je nenavadno. Sicer pa, če kdo misli, da morajo biti notranji člani bolje plačani, naj se to uredi prek plač, in ne sejnin.« Na ATVP sicer plačila upravičujejo s tem, da gre tudi pri »notranjih članih za delo, ki ne pomeni njihovega rednega dela. Denimo oseba, ki je zaposlena v sektorju skladov, odloča tudi o mirovanju glasovalnih pravic, kije sicer področje dela sektorja kapitalskega trga«. A - še enkrat - v državnih družbah imajo bolj »pridni« zaposleni, ki so tudi nadzorniki, nekoliko višje plače. Torej, s številom sej se ne da »služiti«. Na AZN strokovnega sveta in upravičenosti do sejnin ne komentirajo, češ daje to »predmet odločitve predlagatelja zakona in zakonodajalca, ki pri tem upošteva potrebe po strokovnosti članov, stopnjo odgovornosti ...« Sestava svetov slabo določena Zakona o trgu vrednostnih papirjev in o zavarovalništvu sestave sej sveta glede na zaposlitev ne določata. Torej - lahko so zunanji ali notranji. Določata pa, da morabiti predsednik sveta tisti, kije hkrati direktor. Za višino sejnin zakona pravita podobno člani so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, Id jih enkrat na leto določi strokovni svet na predlog predsednika strokovnega sveta. Trenutno so v svetu na ATVP trije notranji in dva zunanja člana, na AZN pa sta notranja dva, zunanji so trije. Člane strokovnega sveta imenuje in razrešuje državni zbor na predlog vlade. MF že razmišlja o spremembah Sicer pa naj bi po neuradnih informacijah ze »zastrigli« v SMC oziroma pri predsedniku vlade Miru Cerarju. A startajo z AZN, in ne z ATVP. Trenutno se namreč sprejema nov zakon o zavarovalništvu, oziroma kot sporočajo iz kabineta in s finančnega ministrstva (MF): »V okviru priprave zakona o zavarovalništvu ZZavar-1 seje odprlo tudi vprašanje o organizacijski sestavi AZN. Končna odločitev o morebitnih spremembah še ni sprejeta. Poudarjamo pa, da mora vsaka sprememba upoštevati zahteve po neodvisnosti in učinkovitosti delovanja nadzornih organov. Tako bi denimo omejevanje števila sej organa agencije, ki izdaja nadzorne odločbe oziroma podzakonske akte, lahko pomembno vplivalo na zmožnost pravočasnega odziva na nadzorne ugotovitve, zaključka odprtih upravnih postopkov (na primer o izdaji enega izmed številnih dovoljenj, o katerem odloča agencija) in primernost regulativnega okolja.« Glede sejnine, plačane notranjim članom sveta, na vladi niso konkretni. Dodajmo, da nekateri ocenjujejo kot slabo prakso to, da se nadzornik takoj po prenehanju mandata zaposli v nadzorovancu, kot seje Žugelj. Primerov je še več, več pa lahko preberete na spletu (www.finance. si/8820972). Ruski rubelj je najboljši dokaz, kako dinamično je lahko dogajanje na finančnih trgih. Še lani najmanj donosna valuta je letos brez konkurence. _^_± 92 18 89 68 J^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^L tisoč evrov bruto izplačil je tisoč evrov od vseh tisoč evrov bruto so tisoč evrov so lani l^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^Hpij} lani prejel Damjan Žugelj, izplačiljelebruto bili lanski stroški znašali vsi stroški nekdanji šef Aln>/P (na sejnin. sejnin na ATVP. za sejnine AZN. mB^mm^mmW/mjkiimmr m^mB M—^ Yuri SidorOTlcn . jj*£$?*^^_Wg/m_^__Bf^__B_T »Tolikojihjebilo, B^i^i^i^iIiji^H Deloitte - nas P lošno JrBji__ K^AUmmmmm^Emm^^^B^B^J^ kolikor jebilO K^i^i^i^iH^H o sejninah: I "'^^^■A potrebno, da smo U^i^i^i^B^V »To, da nekdo ■ /%/ sSHij^i^i^iJ^ESv ''JS^Jiji^ij^ijlfe,, ponudili kakovosten dobiva plačo in (L__% _BmBtt **ikf§r gi^H in tekoči servis ~^^g^^ sejnino za delo " iwBBBwi&: m dustriji.« v svetu agencije, ~^3^mw:f /j^i^i^i^BilGik Takojeoupravieenosn kjer je tako in tako zaposlen, je *3flff Jfc sej ATVP prepričan zame kot ureditev eno veliko ■■ }B^—Bm£- ■^%-^^R^___B9l™ aa * sn žugeli ' nekdan )' šet presenečenje.«

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Borze&denar
Datum: 21. 04. 2015 
Stran: 8