Neuradne informacije smo želeli preveriti tudi na Kadu, a so nam dejali, da jih ne komentirajo. Roman Glaser neprijaznim delničarjem zaprl vrata Spomnimo na že več let trajajoče pravne bitke med Kadom in Glaserjem . Kad, ki ga vodi Bachtiar Djalil, je namreč že večkrat zahteval posebne revizije poslovanja in nekaterih zanj spornih poslov. Lani poleti so na skupščini Kad, Perutninarska zadruga, MDS in drugi delničarji izglasovali, da bo odvetniška družba Šelih in partnerji presojala, ali je smiselno zoper Romana Glaserja vložiti odškodninsko tožbo. To pa zaradi zdaj že skoraj tri leta starih ugotovitev posebne revizije, ki jo je opravila družba BDO. Revizorje v poročilu pregledal vrsto poslov, med drugim nakup delnic družbe Merkur, posle odprodaje hčerinskih podjetij PP, posle v zvezi z ustanavljanjem hčerinskih podjetij, nakupe in prodaje nepremičnin, dana poroštva, zastave delnic ... PP bremeni izgubakapitalazaradi medsebojne pomoči menedžerjev Bineta Kordeža, Boška Šrota in Romana Glaserja pri spodletelem prevzemu Merkurja, Pivovarne Laško in PP, in to v vrednosti več deset milijonov evrov. A do zdaj odvetniki družbe Šelih in partnerji kljub zelo jasni odločitvi lastnikov še niso prestopili vrat PP. Čeprav so delničarji sklenili, da mora PP z njimi skleniti pogodbo v dveh dneh po skupščini, se Roman Glaser njihovi reviziji upira. V PP pojasnjujejo, da odvetniška družba Šelih in partnerji revizije pri njih ne more opravljati, ker je to odvetniška družba, ki nima revizorske licence. MDS seje v imenu delničarjev zato obrnil na ptujsko sodišče, sojenje še ni končano. Novega lastnika potrebujejo zaradi visokega dolga PP je s konzorcijembank, ki ga sestavljajo Probanka, Abanka, Gorenjska banka, NKBM in NLB, do leta 2020 dosegel reprogram plačila 111 milijonov evrov prihodkov in 26,3 EBITDA, načrtovali soje slabih 30 milijonov evrov. Kakšen je končni rezultat, nam Roman Glaser včeraj ni mogel povedati: »Ne vemo še, kaj bodo hoteli revizorji.« PP seje doslej uspelo izogniti prevrednotenju svojih delnic Merkurja, kije zdaj v stečaju, za katere je jasno, da so vredne nič, PP paje zanje odštel 26 milijonov evrov. Podobno je pri posojilu Infondu Holdingu in Centru Naložbam v višini 9,3 milijona evrov. Obe družbi sta v stečaju. Primeren trenutek zaprodaj o, poraba perutninskega mesa raste PP sicer posluje na trgu perutninskega mesa, kjer globalni trg raste. Kot pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, poraba tega mesa raste, ker je njegova pridelava cenejša v primerjavi z drugim mesom. Roman Glaser za letos napoveduje šestodstotno rast prodaje, in to na račun izvoza. Celotna skupina je na tujih trgih lani ustvarila za 190 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, uspeh PP in slovenske perutninarske panoge na splošno pripisuje naslednjemu: »Pomembno je, da je ta panoga že več kot50letvertikalno, torej od prireje mesa do njegove prodaje, zelo dobro organizirana. Pomembno je tudi, da trg belega mesa raste in zato cenovni in drugi pritiski tu niso tako močni. Slovenski porabniki pa tudi slovensko perutninsko meso prepoznajo kot bolj kakovostno in zato tu niso cenovno tako zelo občutljivi.« Ker ne Romano 23,6

Medij: Finance
Avtorji: Bertoncelj Mateja,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 24. 04. 2015
Stran: 6