Večer - V soboto, 11.04.2015

Zakaj ni zaživelo del avsko delničarstvo Kdor prodaja ali kupuje podjetje v Sloveniji, mora vedeti, da je kupil PODRŽAVLJENO LASTNINO, ki jo bo nekoč treba vrniti - delavcem IRENA FERLUGA Slovenija prakticira prvobitni kapitalizem, o katerem lahko beremo v skoraj 200 let starih knjigah izpod peresa Karla Marxa, in kakršnega nikjer v Evropi ni več. Zakaj je tako, se danes sprašujejo mnogi, razočarani nad stranpotjo, na katero je v petindvajsetih letih skrenila Slovenija. Zakaj so jo tisti, ki državo vodijo ali so jo vodili, pripeljali na rob, ko je množica zatirana, ustrahovana zaradi potencialne izgube delovnega mesta ali kako drugače, razlaščena, in to zaradi peščice, ki naj bi se imenovala elita. In kako naprej? "Samo nove sindikalne organizacije bodo lahko te tokove preusmerile," verjame dr. Gojko Stanič, predsednik Slovenskega razvojnega sveta in pobudnik strokovnega posveta o denacionalizaciji družbene lastnine in množičnem kapitalskem varčevanju, ki je v dvorani državnega sveta v Ljubljani potekal prav na dan, ko smo zaznamovali 25. obletnico prvih večstrankarskih volitev.

Večer, 09.04.2015

Kako velik je krater, ki sta ga za seboj pustila Zvona Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi? VASJA JAGER Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko. Štirje nivoji Začetek celotne strukture je bil v družbi Gospodarstvo Rast v večinski lasti Nadškofije Maribor.

Dnevnik, 09.04.2015

ZAVAROVALNIŠTVO Zastopnikom Triglava načrti padli v vodo Zavarovalnim zastopnikom je pred dobrim letom dni uspelo prevzeti nadzor v svetu delavcev Zavarovalnice Triglav, v načrtu pa so imeli tudi prevetritev nadzornega sveta zavarovalnice. A v nadzorni svet jim je na koncu uspelo uvrstiti le enega svojega predstavnika. ./ Matjaž Polanič Sindikatu zavarovalnih zastopnikov, ki s svojimi radikalnimi predlogi v zadnjih letih pridobiva vedno več simpatij znotraj Zavarovalnice Triglav, je prvič uspelo dobiti tudi svojega predstavnika v nadzornem svetu največje slovenske zavarovalnice. Včeraj je bil za novega člana nadzornega sveta zavarovalnice imenovan njihov predsednik Boštjan Molan. A zastopniki z izkupičkom zagotovo niso bili zadovoljni. Čeprav so si prizadevali, da bi v nadzornem svetu dobili še bistveno večji vpliv, sta preostali dve mesti zasedla nekdanji predsednik sveta delavcev Triglava Ivan Sotošek in dosedanji nadzornik Peter Celar. Najprej prevzeli svet delavcev Sindikatu zavarovalnih zastopnikov je pred dobrim letom dni že uspelo prevetriti svet delavcev, ki potrjuje predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu.

Delo, 08.04.2015

Laško podjetje Thermana ostaja v prisilni poravnavi Brez stečaja Upnik ni prepričal sodišča o umetno ustvarjeni insolventnosti družbe - Mali delničarji kmalu brez vsega Celje - Okrožno sodišče v Celju je zavrnilo ugovor upnika Boruta Dolarja proti vodenju postopka prisilne poravnave laške družbe Thermana. Družba tako ostaja v prisilni poravnavi, upniki bodo kmalu pozvani k vplačilu novih delnic, sledilo pa bo glasovanje 6 prisilni poravnavi. ŠPELA KURALT Prisilno poravnavo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno podpira, v Thermani imajo še vedno njihovo pisno zagotovilo, je dejal predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak. Če bo DUTB tudi vplačala za 12 milijonov evrov novih delnic, kjer je postavljen prag za uspešnost prisilne poravnave, bo postala večinska lastnica družbe.

Dnevnik, 08.04.2015

PODJETJA Štiri leta Glaserjevih bojev z malimi delničarji Prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser se s pomočjo menedžerske družbe Holding PMP in z uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev že vse od leta 2011 uspešno brani pred zahtevami malih in državnih delničarjev, ki poskušajo razčistiti nekatere domnevno sporne posle. Matjaž Polanič Roman Glaser tudi po štirih letih sodnih bojev z državo in drugimi malimi delničarji, ki si že vse od leta 2011 prizadevajo preveriti nekatere domnevno sporne posle, ostaja trdno na čelu uprave Perutnine Ptuj. S pomočjo menedžerske družbe Holding PMP poskuse Kapitalske družbe (Kad), malih delničarjev in Probanke odbija drugega za drugim, praktično vse izgubljene tožbe na prvi stopnji pa so v Perutnini Ptuj uspešno ubranili na višjem sodišču. Doslej so izgubil le spor s Kapitalsko družbo, ki ji je uspelo doseči izplačilo minimalnih dividend. »Ugotavljamo, da uprava Perutnine Ptuj ravna v nasprotju s sprejetimi sklepi skupščine in s svojimi ravnanji še naprej ovira razčiščevanje preteklih poslovnih dogodkov, za katere smo delničarji ocenili, da bi morali biti predmet posebnih revizij,« so kritični v Kadu.

Delo, 04.04.2015

Vpis kapitala NLB v rokah ustavnih sodnikov anacija bank Tudi sodišča prosijo za ustavno presojo zakona o bančništvu | u bljana - V pravdnih potopkih, povezanih s sanacijo ank, se, kot kaže, tudi sodišča bračajo na ustavno sodišče. ) dloči tve Višjega sodišča v Lju-»Ijani o zakonitosti vpisa doka-.italizacije in spremembe stalita NLB v sodni register tako li mogoče pričakovati pred le-:om 2016. Sodišče je posto-_ek namreč prekinilo, saj je 13. na. ca vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določenih členov zakona o bančništvu. [Maja Grgič Avgusta lani smo v Delu razkrili, da je izbris delničarjev NLB in vpis dokapitalizacije NLB decembra 2013 v sodni register še vedno negotov. Banka Slovenije (BS) je decembra 2013 izdala odločbo o izbrisu takratnih delničarjev NLB in državni dokapitalizaciji banke z 1,5 milijarde evrov, na podlagi česar se je osnovni kapital banke povečal na dvesto milijonov evrov. A na vpis teh sprememb v sodni register se je pritožil izbrisani delničar NLB F. R, ki je trdil, da vpis ni predvidel predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev.

Dnevnik, 03.04.2015

ENERGETIKA Državni HSE z milijoni polni šaleško brezno Reševanje Premogovnika Velenje, ki so ga potopili TEŠ 6 in vprašljivi projekti nekdanjega prvega moža Milana Medveda, bo stalo najmanj 70 milijonov evrov. Da bi obdržali službe, pa so morali rudarji in drugi zaposleni sprejeti nižje plače. / Tomaž Modic Znana je cena reševanja Premogovnika Velenje pred bankrotom, ki jo bo moral plačati državni Holding Slovenske elektrarne (HSE). Za polnjenje luknje, ki je nastala zaradi nasedle naložbe TEŠ 6, zgrešene strategije in domnevno spornih poslov, bo šlo najmanj 70 milijonov evrov.

Dnevnik, 02.04.2015

PODJETJA V Thermani "izginila" petina kompleksa Thermano je nov zdraviliško-turistični kompleks stal okoli 75 milijonov evrov, zdaj pa se je izkazalo, da ima kar 10.000 kvadratnih metrov manj, kot je vpisano v zemljiški knjigi. Kaj se je zgodilo z manjkajočimi površinami, ki ustrezajo velikosti celotnega nadstropja novega kompleksa, preiskujejo kriminalisti. / Matjaž Polanič Do konca tedna bo znano, ali bo Thermana končala v stečaju ali pa bo upnikom z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) na čelu v prisilni poravnavi uspelo prevzeti lastništvo. Medtem pa celjski kriminalisti preiskujejo ozadje približno 75 milijonov evrov vredne naložbe v nov turistično-zdraviliški kompleks, ki je Thermano pahnil v nevzdržne dolgove. Cenitev objekta, ki jo je nova uprava pod vodstvom Andreja Bošnjaka opravila zaradi postopka prisilne poravnave, je razkrila bistveno manjšo velikost objekta. V Thermani so namreč v bilancah vse do sredine lanskega leta prikazovali, da ima objekt okoli 60.000 kvadratnih metrov površin.

Dnevnik

ZAVAROVALN IŠTVO Vzajemna še tesneje v objem Štajerske gospodarske zbornice V nekaj tednih bo znano, kdo se bo potegoval za članstvo v skupščini Vzajemne in krojil njeno usodo. Pričakuje se, da bodo zastopniki, zbrani okoli Štajerske gospodarske zbornice, še utrdili prevlado. / Tomaž Modic Čez 14 dni naj bi bilo znano, kdo so kandidati za zasedbo tretjine izpraznjenih mest v skupščini Vzajemne, ki med drugim odloča o imenovanju nadzornega sveta. V začetku tedna je namreč potekel kratek rok za oddajo kandidature na volitvah, ki bodo 15. junija. Koliko zavarovancev Vzajemne se poteguje za eno od 15 praznih mest v 45-članski skupščini, ki naj bi zastopala interese več kot 800.000 zavarovancev, za zdaj ne vedo niti v Vzajemni. Šele jutri bo volilna komisija pregledala prispele vloge in ocenjevala njihovo (ne)popolnost.

Večer, 01.04.2015

Slabi krediti se vedno kamen za vratom Ministrstvo za finance: banke so zelo neaktivne pri zmanjševanju deleža slabih terjatev. V NLB in NKBM odgovarjajo: to področje aktivno upravljamo IRENA FERLUGA V NLB Skupini je kljub prenosu za 2,2 milijarde evrov bruto slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) decembra 2013, takšnih terjatev še za 2,8 milijarde evrov bruto. V Skupini Nova KBM, od koder so na slabo banko prenesli za nekaj več kot milijardo evrov bruto, je bilo po podatkih ministrstva za finance 30. septembra 2014 slabih kreditov v bruto znesku še za 831 milijonov evrov. Res je, da je vsak podeljen kredit potencialno lahko slab, res pa je tudi, da so banke v Sloveniji v letih krize obseg kreditiranja zmanjšale za dobro tretjino.