Delo, 12.12.2014

Izbrisani delničar NKBM nad prodajo mariborske banke Ustavno sodišče Nekdanji lastnik vložil ustavno pritožbo Ljubljana - Medtem ko ustavna presoja izbrisa bančnih podrejenih obveznic in delnic čaka na pojasnila evropskega sodišča v Luksemburgu, na ustavno sodišče prihajajo nove zahteve. Izbrisani delničar NKBM tako zahteva izločitev svojega števila delnic iz prodaje mariborske banke, kar pa bi lahko v skrajnem primeru škodilo prodajnemu postopku. Maja Grgič Ustavno sodišče je včeraj imelo na mizi predlog o začasnem zadržanju v primeru ustavne pritožbe zoper odločbo Banke Slovenije o razlastitvi delnic NKBM, a odločitve o tem še ni sprejelo. Predlog je vložil izbrisani delničar NKBM in odvetnik Luka Jukič, ki meni, da bi morali ustavni sodniki do odločitve o ustavni pritožbi zadržati prodajo tolikšnega števila delnic NKBM, ki jih je sam imel v lasti pred izbrisom.

Manager, 11.12.2014

Rahla rast v senci sporov med delničarji Perutnina Ptuj bo lanske prodajne prihodke presegla za do 3,5 odstotka, to je nekaj nad 145 milijoni evrov, na ravni skupine pa bo prodaja količinsko in vrednostno podobna lanski, kar je 257 milijonov evrov. Še boljše je gibanje dobička iz poslovanja (EBIT), ki ga na ravni skupine pričakujejo 8,6 milijona evrov. Kot je pojasnil predsednik uprave Roman Glaser, so poslovne razmere težke zaradi nadaljevanja gospodarske stagnacije, zaradi rasti cen žit v zadnjih dveh letih in rigidnosti bank. Ob tem spomnimo, da je Perutnina Ptuj močno zadolžena, tepejo jo nekdanji posli s Pivovarno Laško in Merkurjem ter lastninska prepletanja, zato v podjetju raje navajajo rezultate iz poslovanja kot pa tiste pod zadnjo črto. Mali delničarji in državni lastniki si že nekaj časa prizadevajo odstaviti Romana Glaserja in grozijo tudi z odškodninskimi tožbami.

Novi tednik Celje, 11.12.2014

Družba dobrega počutja kmalu v rokah slabe banke Konec meseca spet zbor lastnikov laške Thermane - Odvetnik Soklič ogorčen zaradi sklepa višjega sodišča Tik pred začetkom božično-novoletnih praznikov se bodo spet sestali lastniki Thermane. To bo že tretja seja skupščine v zadnjih štirih mesecih in druga, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji družbe. Po neuspešni prvi dokapitalizacijski seji, ki je bila konec septembra, je Thermana končala v prisilni poravnavi. V primeru, da delničarji tudi tokrat ne bodo podprli predloga uprave, pa bo zdravilišče končalo v rokah Družbe za upravljanje terjatev bank. Če namreč predlog o zmanjšanju in nato povečanju kapitala ne bo dobil zadostne podpore, bo o tem odločal upniški odbor. Predlog bo takrat zagotovo sprejet, saj ima v upniškem odboru odločilno besedo slaba banka. Dnevni red seje, ki jo je predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak sklical za 23. december, je pravzaprav enak, kot je bil na seji 24. septembra, razlikuje pa se po vsebini predlaganih sklepov.

Nedeljski dnevnik, 10.12.2014

CERKVENIM VEUAKOM JE NA POMOČ PRED IZTERJEVALCI PRISKOČILA ZLOGLASNA ORGANIZACIJA Mafija sporoča: Roke proč od cerkvenega Zvona! Po vseh preiskavah in zaslišanjih se nikakor ne da ugotoviti, kam je brez sledu izginilo neverjetnih 250 milijonov evrov, v katerih je bilo skrito tudi premoženje iz dobička državnih podjetij, kjer je imela mariborska nadškofija deleže po izplenu zloglasnih certifikatov med svojimi verniki Se bo novemu slovenskemu metropolitu Stanetu Zoretu za povrnitev verodostojnosti slovenski Rimskokatoliški cerkvi zdelo nujno raziskati in javnosti razgrniti, kam je s finančnimi malverzacijami pravzaprav zabredla mariborska nadškofija? Obupani upniki, ki so hoteli dobiti na vsak način nazaj svoj zaslužen denar, so ugotovili, da slovenski Cerkvi ne manjka denarja, saj si je za primerno plačilo najela mogočne zaščitnike.

Večer, 10.12.2014

V vse proti vsem, se zdi, da se je v Sloveniji razvila teza pokojnega Janeza Drnovška, ko je nekoč v parlamentu izrekel zgodovinski stavek: "Brez mene se boste še pobili." Toda mreže in interesne skupne brez dvoma delujejo premišljeno in dobro organizirano, očem skrito. Kar naplavi, je v interesu tistih, ki lansirajo. Navidezni nered je v resnici pregleden red, še posebno v bančništvu. Obe največji državni banki, z osovraženim vsakokratnim vodstvom (s te ali one strani), sta stebra, ki štrlita iz ljubljanske megle kot dva strelovoda. Kakor da bo mogoče z lustracijo samo dveh bank iz slovenske zgodovine izbrisati vse tranzicijske zablode. O prevladi politike nad gospodarstvom smo dolgo poslušali, potem se je pred nekaj leti plošča obrnila: ko je postalo že čisto očitno, smo začeli ugotavljati, da pravzaprav gospodarstvo, ob pomoči nekaj sposobnih advokatov, obvladuje politiko od znotraj.

Večer, 09.12.2014

December na Celjskem: tisoč jih je v strahu Prelomni cas za vec tradicionalnih podjetij s Celjskega, ki so bila dolga leta glavni delodajalci. ROZMARI PETEK Celjska pekarna Klasje, Avto Celje s povezano Mejo Šentjur, laška Thermana, polzelska tovarna nogavic je le nekaj znanih celjskih podjetij, katerih skupni imenovalec je prisilna poravnava. Ali bodo njihovi zaposleni prihodnje leto še imeli redno zaposlitev, se bo izkristaliziralo prav ta mesec, v naslednjih tednih. Prvo bo na vrsti, ko se bo lomila njegova usoda, Klasje, za katerega je prav za danes razpisan že drugi narok, na katerem bo sodnik poskušal presoditi, ali je Klasje dejansko bolj kot za reševanje zrelo za odpis, torej stečaj. Prvi narok je bil opravljen že septembra lani, čeprav naj bi se prisilne poravnave zaključile v približno letu dni. Na takratnem naroku se sodnik ni odločil za stečaj, kar sta predlagala prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontraščak in stečajni upravitelj nekdanjega Klasjevega podjetja Zlati klas Franci Ježek. Odločil je, naj se iz stroškov prisilne poravnave poplača izvedenca, ki bo na podlagi dejstev (dejstva s strani Klasja so bila sicer zgolj izrečena z besedami "se mi zdi") presodil, ali je podjetje smiselno obdržati "pri življenju".

RA SLOVENIJA 1, 07.12.2014, DOGODKI IN ODMEVI, 15.34

Potem, ko je država v okviru sanacije bank že razvrednotila imetnike obveznic NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke, se to obeta še imetnikom obveznic celjske banke. Po podatkih Društva malih delničarjev naj bi predvidoma v prihodnjih dneh, po izdaji odločbe Evropske komisije, izbrisali 95 milijonov evrov podrejenih obveznic. Urška Jereb Brankovič.
URŠKA JEREB BRANKOVIČ: Na Banki Slovenije razvrednotenje imetnikov podrejenih obveznic v celjski banki ne želijo komentirati. Po naših informacijah pa naj bi bilo v centralno Klirinško-depotni družbi že vse nared za izbris. Čakalo naj bi se le še na odločbi Evropske komisije, ter Banke Slovenije. To potrjujejo tudi v Društvu malih delničarjev, kjer opozarjajo, da je naša centralna banka v celjski banki naročila dodatno vrednotenje prav z namenom razvrednotenja podrejenih obveznic. Jožko Peterlin z Inštituta za poslovne finance Smartfin poudarja, da se je podoben scenarij odvijal tudi pri prejšnjih izbrisih. 

Večer, 06.12.2014

Večer na novem tiru ČZP Večer po včerajšnji skupščini in formalnem vpisu sprememb v register z enotirnim sistemom upravljanja z upravnim odborom PETRA LESJAK TUŠEK Včerajšnja skupščina Večera je bila formalni vzvod, s katerim večinski lastnik, družba Dober večer Uroša Hakla in Saša Todoroviča, v tej medijski hiši uvaja enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom. Vanj so delničarji z večino glasov ob Haklu in Todoroviču, ki bosta neizvršna direktorja, imenovali še Miho Klančarja in Aleksandra Bratino. Oba bosta od vpisa sprememb v sodni register, ki ga napovedujejo za prihodnji teden, v vlogi izvršnih direktorjev Večera, pristojna za ločeni področji (marketing in razvoj). Kdo in kdaj točno bo nasledil direktorja Jureta Struca, ki mu bo z vpisom sprememb v register prenehal mandat, še ostaja uganka.

Mladina, 05.12.2014

Dr. Bogomir Kovač: Tolstojeve sage Nižje plače prej poglabljajo, kot rešujejo recesijo. Teza, ki je očarala vlado, da bi plače nadomeščala z investicijami, tudi ne drži. Plače so neposredna potrošnja, investicije posredna. Velika politična bitka med sindikati in vlado glede proračunskih rezov je končana. Mirovni socialni sporazum je tudi v tem primeru posledica politične zrelosti na obeh straneh, zato tu ni ne zmagovalcev in ne poražencev. Pomembneje pa je, zakaj je do socialne plačne bitke sploh prišlo, kaj so akterji s tem sporočili sebi, državi in tudi EU. Dobljena bitka je lahko izgubljena vojna, če ne bo dejanskih sprememb. Pri vladi z ekonomiko povpraševanja, pri sindikatih z upoštevanjem ekonomike ponudbe, pri EU z zasukom k socialni uniji. Za vse velja, da primarni problem reševanja te krize ni stvar ekonomskih politik, temveč politične ekonomije, vrednot in ne vrednosti.

Gorenjski glas, 05.12.2014

Na skupščini le imenovanje nadzornika Kranj - Uprava Gorenjske banke je na zahtevo dveh delničarjev - Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenija -sklicala za torek, 1 6. decembra, skupščino delničarjev z eno samo (vsebinsko) točko dnevnega reda: imenovanje člana nadzornega sveta. Delničarja, ki imata skupno več kot 5-odstotni delež v banki in torej izpolnjujeta pogoj za sklic skupščine, predlagata za novega člana nadzornega sveta Davida Benedeka, ki je zaposlen v Zavarovalnici Triglav kot direktor službe za upravljanje odvisnih družb in hkrati tudi kot izvršni direktor holdinške družbe Triglav INT.