Absolutno. Že v starem in srednjem veku je bila Ljubljana s plovno Ljubljanico živahno središče za trgovanje. Med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju je delovalo podjetje Ljubljanski velesejem. Leseni paviljoni so bili postavljeni vzdolž zdajšnje Celovške ceste od Hale Tivoli do kopališča Ilirija. Tam so razstavljali in prodajali različno blago. Na zdajšnji lokaciji ob Dunajski pa deluje Gospodarsko razstavišče od leta 1954. ■ Na Ljubljanskem razstavišču potekajo sejmi, ki so namenjeni širši javnosti, medtem ko druga velika sejmišča po Evropi prirejajo predvsem sejme, namenjene poslovanju med podjetji. V glavnem je vaša trditev pravilna. Na tujih velikih sejmiščih potekajo prireditve tako za strokovno javnost oziroma B2B-prireditve kot tudi dogodki, namenjeni širšijavnosti. Res je, da so naše sejemske prireditve namenjene širšijavnosti, je pa tudi res, daje Ljubljanski obrtni sejem namenjen malim podjetjem in ni toliko zanimiv za širšo javnost. Na tem sejmu iščejo nove priložnosti predvsem obrtniki in mala podjetja. Sicer pa vse naše sejme dopolnjuje spremljevalni program, katerega del so tudi posveti za strokovno javnost. ■ Je možno, da bi Gospodarsko razstavišče organiziralo specializiran mednarodni sejem, namenjen le podjetjem? Sejem Dom je mednarodni sejem, na katerem razstavlja veliko tujih podjetij . Lahko rečem, da so vsi sejmi v naši organizaciji specializirani, predstavljajo določeno panogo - od turizma, male obrti in podjetništva do pohištvene industrije ingraditeljstva. Načeloma je možno, vendar le z dobrim mednarodnim mreženjem, Id bi lahko omogočilo dober obisk oziroma zanimanje na obeh straneh. Doslej imamo izkušnje le z manjšimi hišnimi sejmi, Id so jih organizirala podjetja pri nas. ■ Pogovarjal sem se z nekaterimi hotelirji, ki opozarjajo, da ima Ljubljana zelo slabe letalske povezave, kar ni v prid tovrstnim dogodkom. Se strinjate z njimi? Na sejemsko dejavnost, prek katere ustvarimo okoli dve tretjini prihodkov, to ne vpliva. Precej bolj je to pomembno za kongresno dejavnost, kije naša druga najbolj pomembna veja. Udeleženci teh dogodkov, še zlasti tisti, Id prihajajo z drugih celin, želijo imeti direktne polete do Ljubljane, povezave pa so res slabe. Zato v Ljubljano prihajajo z okoliških letališč ali pa presedajo. Ljubljansko letališče bi potrebovalo boljše povezave z drugimi evropskimi prestolnicami. To bi zelo spodbudilo kongrese v Ljubljani in seveda zagnalo tudi našo kongresno dejavnost. ■ Kakšne so še vaše potrebe po infrastrukturi? Vsekakor bi potrebovali še eno večnamensko dvorano in garažno hišo. V neposredni bližini imamo 80 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, prav tako imamo idejne zasnove. ■ Pa denar? Ta zalogajje zelo velik, Gospodarsko razstavišče pa ima zaradi obnov iz preteklosti kar veliko posojil, tako da si takšne naložbe ne moremo privoščiti. ■ Torej iščete developerja, ki bi zgradil objekt, vi pa bi ga najemali? Vsekakor bi iskali partnerstvo. V tem trenutku ne moremo začeti investicije v podzemno garažno hišo. To bi prepustili partnerju, medtem ko bi montažno dvorano, v kateri bi opravljali dejavnosti, lahko postavili sami. ■ Ste se dogovorili kaj konkretnega? Pogovori potekajo, možnosti je veliko, vendar je o konkretnih projektih še prezgodaj govoriti. ■ Kakšne dodane vrednosti lahko mestu in tudi državi prinese Gospodarsko razstavišče? V tujini imajo zelo dobro razdelane študije, po kateri vsak sejemski gost kupi sejemsko vstopnico in nato za druge storitve porabi od štiri- do sedemkrat toliko denarja. Sam ocenjujem, daje v Ljubljani ta faktor v povprečju okoli štiri, čeprav natančnih podatkov nimam. ■ Koliko imate obiskovalcev na leto? Okoli 400 tisoč. ■ Koliko pa je povprečna vstopnica? Za sejme v naši organizaciji od sedem do devet evrov, vstopnice za koncerte pa so dražje, odvisno od dogodka oziroma organizatorja. ■ V povprečju torej vsak gost v Ljubljani porabi okoli 30 evrov in če jih je na leto 400 tisoč, to pomeni, da v Ljubljani na letni ravni zapravijo približno 12 milijonov evrov. Lahko bi tako rekli. Kongresni gostje obiščejo lokale, restavracije, nekajjihspivhotelih, uporabljajo javni prevoz ali taksi. Tujigostje zagotovo porabijo veliko več kot domači, povedati pa moram, da okoli 60 odstotkov obiskovalcev prireditev na Gospodarskem razstavišču prihaja iz Ljubljane in okolice. ■ Gospodarsko razstavišče je v 69-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, okoli 30-odstotni delež ima Kapitalska družba, drugo so mali delničarji. Ste z lastniki zadovoljni? Daje mesto lastnik sejmišča oziroma prireditvenega centra, ni nobena posebnost. Tudi druga večja mesta imajo v lasti sejmišča. V samem nadzornem svetu Gospodarskega razstavišča ima tri predstavnike mestna občina Ljubljana, enega pa Kapitalska družba, Id želi izstopiti. Potekali so že dogovori z ljubljanskimi mestnimi oblastmi, vendar se za zdaj še niso dogovorili. Lastniška sestava nam omogoča normalno poslovanje. Uprava nadzornemu svetu predstavi strategijo in seje drži. ■ Kako vidite razvoj prireditvenega centra? Poleg sejemske dejavnosti bomo skoraj gotovo razširili tudi kongresno dejavnost. Letos smo organizirali štiri velike kongrese, v prihodnje jih bomo še več. Podpisani imamo že dve pogodbi, in sicer za svetovni kongres fizikov in medicinski kongres, ki ga organizira izraelski Kenes. ■ Koliko sejemskih prireditev ste organizirali letos? Letos smo organizirali sest lastnih prireditev in sedem zunanjih. Vsako leto pripravimo od 12 do 15 sejmov. Ustvarili bomo približno pet milijonov evrov prihodkov, kar je za okoli dva odstotka več kot lani. Podjetje posluje pozitivno že štiri leta. ■ Boste prihodnje leto organizirali še kakšen nov sejem? Že letos smo organizirali dve novi prireditvi. Junija smo na Ljubljanskem gradu izpeljali vinsko ocenjevanje, septembra pa smo po desetih letih spet obudili Ljubljanski vinski sejem. Za prihodnje leto se dogovarjamo še o eni sejemski prireditvi, vendar konkretno o tem še ne morem govoriti. ■ V preteklosti seje veliko govorilo o selitvi. To je bilo pred leti, vendar bi bilo to za nas zelo slabo. Če bi se selili na obrobje mesta, bi lahko razvijali le sejemske prireditve, kongresnih pa ne. To vsekakor ne bi bilo dovolj za pozitivno poslovanje. mmmMkMBrJL l ' _M_i_wJfl _^_^_i _■ Wk^k^k^k^k^kmW_^mmmMMmmmmmmmmmm **»^_^_^_^_^_^_B_B^_P _^_^_^_^_^_^_^_^_^_K VJ^_^_^_^_l_^_^_^_^_^_ft * Naše podjetje ima60-letno tradicijo, zato je veliko naših prireditev tradicionalnih. Pomembna je še kongresna dejavnost, vse več pa bo tudi razstav, ki smo jih začeli razvijati pred tremi leti. ■ Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

Medij: Finance
Avtorji: Unknown
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 11. 2014 
Stran: 20