Demokracija, 04.12.2014

Cerarjev Počivalšek_bi_reševal_Kumrovec_NLB_nagrajuje_KosaCerarjev Počivalšek bi reševal Ku m rove c, NLB nagrajuje Kosa Vida Kocjan, foto: Tretjaos.com, evropski parlament, arhiv Demokracije, Matic Štojs Cerarjev kandidat za gospodarskega ministra Zdravko Počivalšek je spet čista prevara. Razkrivamo, da Nova Ljubljanska banka nekdanjemu kriminalistu Dragu Kosu plačuje po 218 evrov za uro svetovanja. Je to nagrada za afero Patria? Potem ko je Miro Cerar, predsednik vlade, spet našel kandidata za gospodarskega ministra, je jasno, da gre znova za politično izbiro med kadri tranzicijske levice in ne izbiro na podlagi resnih strokovnih referenc. Cerar tako za gospodarskega ministra predlaga Zdravka Počivalška, direktorja in solastnika družbe Terme Olimia, v kateri je več zavoženih naložb, v njih je pristalo tudi 14,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Pristojni parlamentarni odbor nt.j bi Počivalška zaslišal v teh dneh, nato pa ga predvidoma konec tedna potrdil za ministra. Poskrbel za prevzem Počivalšek je doslej zatrjeval, da ni član nobene politične stranke, da pa bo »poglobljeno izjavo dal, če bo imenovan za gospodarskega ministra«.

Mediji tokrat ne brskajo veliko po njegovem dosedanjem delu, bolj ali manj objavljajo podatke iz življenjepisa, ki so ga za Počivalška pripravile različne uradne službe, ki skrbijo za njegovo medijsko podobo. To, da je Miro Cerar izbral prav njega, pa seveda ni naključje. Počivalšek je od 24. aprila 1999 direktor delniške družbe Terme Olimia iz Podčetrtka. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je razvidno, da so Terme 23. septembra 2014, to je pred dobrima dvema mesecema, prevzele družbo Terme Olimia Bazeni. S pripojitvijo, kakor je razvidno tudi iz sodnega registra, je zato ta družba nehala poslovati, celotno premoženje so prenesli na delniško družbo Terme Olimia, ki jo vodi Počivalšek in katere solastnik je prek družbe Bioto Turizem. Terme Olimia nazadujejo Delniška družba Terme Olimia v letu 2013 ni dosegla rasti, pač pa je glede na uvodne Počivalškove navedbe v konsolidiranem poročilu o poslovanju, objavljenem na spletni strani Ajpesa, »zgolj vzdrževala obstoječe stanje«. Iz poročila je tudi razvidno, da so se celotni prihodki Term Olimia v letu 2013 znižali glede na leto 2012, in sicer za dobrih 506 tisoč evrov (s 23,3 na 22,8 milijona evrov). Bistveno nižji kot leta 2013 je bil tudi dobiček. V bistvu je bil ta zanemarljiv v primerjavi z letom 2012, ko je znašal 899 tisoč evrov, v letu pa 2013 le še dobrih 40 tisoč evrov. Počivalšek se pri tem izgovarja na »recesijo in krizo«, to je razmere, ki sta jih ti povzročili na njihovih »glavnih emitivnih tržiščih«. Zgrešena naložba Terme oiimia so se do septembra 2003 imenovale Zdravilišče Atomske toplice, potem pa so se preimenovale v Terme Olimia. Ta družba je leta 2003 ustanovila družbo Terme Tuhelj s sedežem v Tuheljskih toplicah, te pa so nato izvedle nakup nepremičnin podjetja Mihanovič v stečaju Tuheljske toplice. Vrednost Term Tuhelj je ocenjena na 4,3 milijona evrov. Glede na to, da je bil v letu 2012 v podjetju zgrajen hotel v vrednosti 12 milijonov evrov, se postavlja vprašanje, v bilanco katerega podjetja je knjižena ta nepremičnina. Terme Tuhelj napaka Terme Tuhelj so v letu 2013 poslovale z izgubo v višini 786 tisoč evrov in tako zajedale tudi matično družbo. Počivalšek v poslovnem poročilu Terme Olimia za leto 2013 večkrat potarna, da s hrvaškim podjetjem ne gre po pričakovanjih, čeprav so tam zgradili nov, sodoben hotel z modernim kongresnim, kopališkim in t. i. wellnes centrom. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj tega denarja Počivavšek ni namenil matičnemu podjetju, to je Termam Olimia, saj so Tuheljske toplice na Hrvaškem le streljaj zračne linije od Podčetrtka. Nakup nekdanjih Tuheljskih toplic, v katerih je 137 zaposlenih (najverjetneje hrvaških državljanov), lahko torej glede na rezultate ocenimo za Počivavškovo napako. Ob tem spomnimo, da so Terme Olimia nov, 12 milijonov evrov vreden hotel v hrvaških Termah Tuhelj odprle 7. junija 2012. Ob odprtju sta bila navzoča tudi nekdanji slovenski predsednik Danilo Turk in Ivo Josipovič, predsednik Hrvaške. V hotelu, ki so ga začeli graditi aprila 2011, je 300 sob in v njih 500 postelj. Počivalšek je ob odprtju govoril, da so se za naložbo odločili zato, ker želijo uspešno delati skozi vse leto. Iz bilance 2013 pa je razvidno, da gre za zavožen projekt. Govorjenje o Kumrovcu Po čivalšek je junija 2012 šel še dlje. Pri odprtju hotela s štirimi zvezdicami je govoril tudi o načrtih za Kumrovec. Dejal je, da si želijo v nekdanji Titovi politični šoli urediti center za menedžerje iz držav nekdanje Jugoslavije. Turk je izrazil željo, da bi bilo še več sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško ter še več naložb z obeh strani meje. Po takratni Turkovi oceni se Evropa povezuje in se bo še naprej povezovala, zato je treba izkoristiti te revolucionarne razmere, če želimo uresničevati velike projekte. Govoril je, da se med Slovenijo in Hrvaško gradi zaupanje, ki ga je treba krepiti, da bi lahko reševali vse odprte probleme. Josipovič je bil že takrat bolj na realnih tleh, saj je dejal, da je odprtje hotela zelo lep trenutek, vendar so še lepši trenutki, ko se na koncu turistične sezone šteje denar. Ko so aprila 201 1 polagali temeljni kamen, pa Josipovič ni verjel, da bo hotel zares zgrajen v letu dni. Dodal je, da ima hotel Well posebno sporočilo, saj gre za skupno naložbo Slovenije in Hrvaške. Tiirkova izjava iz leta 2012 pove vse prav o njem samem in ni vredna komentarja. Kar se tiče Josipovičeve izjave o tem, da gre v primeru hotela v Tuheljskih toplicah za skupno naložbo Slovenije in Hrvaške, pa se lahko zamislimo, saj so navsezadnje 'Terme Olimia v pretežni državni lasti. Vasica duhOV Izjava Počivalška o načrtih za Kumrovec nas lahko skrbi. Nekdanja Titova politična šola je namreč uničena in propada že vse od leta 1991. Že bežen pogled na stavbo kaže, da je tu potrebna novogradnja, kar pomeni, da je treba staro porušiti. Stavba je bila v času nekdanje Jugoslavije megalomanska, stroški upravljanja in vzdrževanja pa nikogar niso skrbeli, saj je šlo to na račun vseh nas. V Kumrovcu, ki danes velja za vasico duhov, pa so še druge stavbe, ki so bile včasih protokolarne. Tudi te so v notranjosti povsem uničene. Počivalšek torej ne more biti tako naiven, da bi obnovo obljubljal iz dobička družbe Terme Olimia, ki ga je bilo lani manj kot 50.000 evrov, ne da bi pri tem imel obljubljena sredstva iz drugih virov. Bo udejanjil načrt, če bo imenovan za ministra? Tretjina prihodkov za obresti Iz konsolidirane bilance stanja Term Olimia za leto 2013 je razvidno, da je podjetje precej zadolženo, bankam in drugim finančnim organizacijam dolguje okrog 38 milijonov evrov, kar Namesto da bi Počivalšek odgovarjal za zgrešeno naložbo na Hrvaškem, nam ga Miro Cerar ponuja za gospodarskega ministra. Zdravka Počivalška imajo nekateri za vrhunskega menedžerja, drugi pa za tretjerazrednega gospodarstvenika. V Termah Olimia izvaja menedžerski odkup, podjetju gre slabo, naložba onkraj Sotle pa je povsem zgrešena. Nakup nekdanjih Tuheljskih toplic, vkatenh je 137 zaposlenih (najverjetneje hrvaških državljanov), lahko glede mi rezuhate ocenimo za Počivavškovo napako. Terme Tuhelj so v k^20T3poskn^ikzizgubovvišini786tiscxevrovintakozajedaleWdimatičnodružbo. je veliko glede na letne prihodke celotne družbe (teh je 22 milijonov evrov) in kapital družbe, ki znaša slabih 25 milijonov evrov. Posojila najedajo tudi finančno poslovanje Term Olimia. Samo v letu 2013 so za obresti plačale 8,3 milijona evrov ali več kot tretjino vseh prihodkov. Termam največ denarja iz . . . Iz baze Supervizor je razvidno, da so Terme Olimia od januarja 2003 do zdaj prejele 14,55 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Največ, dobrih 6 milijonov evrov, od ministrstva za gospodarstvo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki plačuje zdraviliško zdravljenje v slovenskem delu Term Olimia, je doslej nakazal 5,6 milijona evrov. Menedžerski prevzem zdo zanimivo je tudi podjetje Bioto Turizem, registrirano za podjetniško in poslovno svetovanje. Podjetje je bilo ustanovljeno 29. junija 2006. Ustanovili so ga Cvetka Avguštin, Ivan Pele, Mitja Jenko, Mojca Santek (ta je izstopila 6. decembra 2011), Vasja Čretnik in Zdravko Počivalšek. Največji delež v podjetju ima Počivalšek, in sicer 34-odstotnega. Septembra 2007 so se navedenim pridružili Jasna Bračun, Marko Savinek in Sabina Stipčič, decembra 2011 pa Florjan Vasle. Njihovi deleži so od odstotka do petih odstotkov, podjetje je imelo leta 2013 145.298 evrov celotnih prihodkov. V podjetju ni nobenega zaposlenega, v preteklih letih pa so pri eni od bank najeli dolgoročno posojilo v znesku 575 tisoč evrov z rokom vračila i. 12. 2017 in obrestno mero Euribor plus 3,5 odstotka, ki je zavarovano »z zastavo finančnih naložb« (to je delnic, ki jih ima podjetje v lasti). Ob koncu leta 2013 je imelo podjetje še vedno 470.673 evrov dolga. NLB: Medja, Praprotnik in Kos v Novi Ljubljanski banki (NLB), ki je v državni lasti, se naveza med Jankom Medjo, predsednikom uprave, in Rokom Praprotnikom, nekdanjim namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), krepi. Spomnimo. Rok Praprotnik je bil novinar Dnevnika, zadolžen predvsem za diskreditacijo Janeza Janše. Kot takšen je bil nato po izbiri tranzicijske levice in Danila Turka imenovan za namestnika predsednika KPK, predsednik je bil Goran Klemenčič. Naloga obeh v KPK je bila dokončati diskreditacijo, pri čemer sta bila s poročilom o Janševem premoženjskem stanju iz začetka leta 2013 tudi uspešna. Po opravljenem umazanem delu sta na polovici mandata v KPK odstopila. Razlogov za to javno nikoli nista pojasnila. Klemenčič je poniknil za nekaj mesecev, danes je v vladi Mira Cerarja minister za pravosodje. Praprotnik pa seje že aprila letos zaposlil v NLB. Postal je direktor Centra za skladnost poslovanja v NLB. Takrat so iz banke sporočili, da je njegova zaposlitev pri njih potrebna zaradi nadaljevanja krepitve integritete in skladnosti poslovanja banke z namenom, da se pretekle slabe prakse ne bi ponovile. V resnici Praprotnik kot nekdanji novinar nikoli ni izpolnjeval pogojev za zasedbi) tega v bančnem svetu zahtevnega delovnega mesta. Izkazalo se je, da je bil razpis napisan Praprotniku na kožo in da je bila ta zaposlitev po volji in izbiri Janka Medje, predsednika uprave, čigar vodilno mesto je nenehno na tehtnici. Med drugim je bil v svojem dokaj kratkem mandatu vodenja banke deležen tudi kriminalistične preiskave in začasnega odvzema prostosti. Dragu Kosu 218 evrov na uro z zaposlitvijo Praprotnika, ki ima med drugim dobre zveze tudi med kriminalisti in obveščevalci, so se stvari za Medjo postopno umirile. S pogodbo, sklenjeno med NLB in podjetjem R.U.R., ki je v lasti nekdanjega kriminalista Draga Kosa, pa bodo nedvomno utonile v pozabo. NLB je namreč s Kosovim podjetjem R.U.R. iz Domžal 22. septembra 2014 podpisala svetovalno pogodbo, po kateri mu za vsako uro svetovanja plačuje 218 evrov. Pogodba je podpisana za dve leti, do 22. septembra 2017. Kaj točno zajema pogodba, nam do konca redakcije iz NLB niso sporočili. Po podatkih našega vira Drago Kos pregleduje več kot 400 bančnih map in različnih dokumentov, po navedbah nekaterih medijev pa naj bi Kos vodstvu NLB svetoval, v katerih primerih in proti komu naj vložijo ovadbo. Drago Kos je bil tudi predsednik KPK, pred tem pa kriminalist. V vlogi predsednika KPK je odigral dejavno vlogo v procesu Patria. Afero je leta 2008 najprej izvozil na Finsko, nato pa jo je Finska prek novinarja Berglunda tik pred volitvami tisto leto uvozila v Slovenijo. Zanimivo je, da je Drago Kos poročen s Tjašo Slokar Kos, ki je nedavno na POP TV (v lasti Pro Plusa) postala direktorica in odgovorna urednica informativnega in športnega programa. Nasledila je dobro plačanega Tomaža Peroviča, pred tem pa je bila urednica v informativnem programu te televizije. B V Novi Ljubljanski banki, kije v državni lasti, se naveza med Jankom Medjo, predsednikom uprave, in Rokom Praprotnikom, nekdanjim namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije krepi. Dragu Kosu, nekdanjemu kriminalistu s prstnimi odtisi v večini afer zoper Janeza Janšo, človeku, kije afero Patria leta 2008 najprej izvozil na Finsko, nato pa poskrbel za njen uvoz v Slovenijo, NLB po novem plačuje 218 evrov za uro svetovanja. Terme Olimia v bistvu v državni lasti Lastniška struktura Term Olimia na dan 31. 12. 2013: Holding Slovenske železnice 28,5 odstotka Nova Kreditna banka Maribor 20,1 odstotka Kapitalska družba (Kad) 20,0 odstotka Bioto Turizem, d. o. o. 6,6 odstotka Slovenska odškodninska družba 4,8 odstotka Zveza bank Celovec 3,6 odstotka Janez Gobec 2,6 odstotka Drugi mali delničarji 13,8 odstotka Skupaj: 100 odstotkov

 

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 04. 12. 2014 
Stran: 26