Dnevnik, 14.10.2014

Država in_mali_delničarji_želijo_nadzor_nad_prodajo_LaškegaPODJETJA Država in mali delničarji želijo nadzor nad prodajo Laškega Uprava Pivovarne Laško pod vodstvom Dušana Zorka si je zamislila, da bo pred delničarje prišla z že sklenjenim dogovorom z izbranim strateškim partnerjem, vendar pa nekateri večji delničarji tako pomembne odločitve ne nameravajo prepustiti upravi Laškega, temveč želijo imeti besedo tudi pri pogajanjih. ✓ Matjaž Polanič Pri iskanju strateškega partnerja, ki bi v lastništvo Pivovarne Laško vstopil z vplačilom novega kapitala, uprava pod vodstvom Dušana Zorka očitno le ne bo imela prostih rok. V Laškem so namreč načrtovali, da bodo novega lastnika izbrali kar sami, a jim to zdaj nameravajo preprečiti nekateri večji delničarji. Želijo namreč imeti aktivno vlogo pri izbiri lastnika in nadzor nad celotnim postopkom.

Na pobudo Kapitalske družbe in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki imata v lasti skoraj tretjino lastništva, naj bi se v zadnjih dneh nekateri večji lastniki že začeli pogajati o oblikovanju konzorcija, prek katerega bi se nato vključili v neposredna pogajanja s potencialnimi strategi. Konzorcij naj bi po neuradnih informacijah zaživel že v prihodnjih dneh, doslej pa naj bi se mu neformalno že pridružili delničarji, ki imajo v lasti okoli 40 odstotkov Laškega. Delničarji nočejo biti le glasovalni stroj Spomnimo, Zorko je vstop strateškega partnerja napovedal že na junijski skupščini. Uprava bi izbrala stratega, delničarji pa bi o njenem predlogu odločali le na skupščini. Toda kot v neformalnih pogovorih poudarjajo nekateri večji delničarji, njihovi interesi niso enaki interesom uprave. Uprava bi si namreč z dokapitalizacijo zagotovo želela zbrati čim več svežega kapitala, medtem ko je obstoječim delničarjem v interesu čim manjša razvodenitev njihovega deleža in čim višja cena dokapitalizacijske delnice. Ta bo hkrati tudi prevzemna cena, saj bo po vplačilu novih delnic izbrani vlagatelj moral objaviti javno prevzemno ponudbo. Pomisleki delničarjev so razumljivi, saj se uprava Laškega v nekaterih dosedanjih postopkih ni izkazala kot uspešen pogajalec. Skozi celoten postopek prodaje Mercatorja je popuščala Agrokorju in pristajala na vedno nove pogoje, Zorko pa do danes ni pojasnil, kaj mu je za Laško uspelo iztržiti v zameno za to, da se je v korist Agrokorja odpovedal tretjini kupnine. Tudi Delo v Laškem neuspešno prodajajo že vrsto let, za časopisno družbo Večer so iztržili vsega milijon evrov, vsi dosedanji poskusi prodaje Thermane pa so propadli. Podrobnosti načrtovane dokapitalizacije v Laškem za zdaj še niso javno razkrili, z izjemo tega, da želijo zbrati najmanj 75 milijonov evrov svežega kapitala. Ker z dokapitalizacijo strateg ne bo mogel pridobiti kontrolnega deleža, bo zagotovo v njegovem interesu, da hkrati z vplačilom novih delnic odkupi tudi delnice nekaterih večjih lastnikov in si tako še pred objavo prevzemne ponudbe zagotovi vsaj 50-odstotni delež. Vsa sredstva, ki bi jih Laščani zbrali z izdajo novih delnic, bi v družbi namenili za poplačilo dela posojil. Konec letošnjega junija je neto finančni dolg Skupine Pivovarna Laško znašal okoli 260 milijonov evrov, ob upoštevanju nedavne prodaje Večera in kosovske pivovarne Birre Peja pa nekaj več kot 240 milijonov evrov. To je okoli šestkrat več od načrtovanega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBIT-DA) v letošnjem letu. Po načrtih uprave bo skupina Laško vzdržno raven zadolženosti dosegla do konca leta 2016, do leta 2019 pa naj bi se prihodki zvišali na 175,5 milijona evrov (brez upoštevanja Radenske), EBITDA pa na več kot 52 milijonov evrov. Pred prodajo po mnenje potencialnih strategov? Nadaljnje razdolževanje Laškega bo v veliki meri odvisno tudi od razpleta prodaje Radenske, ki bi morala biti po prvotnih načrtih že končana. Toda sredi leta sta se češka Kofola in uspešna primorska družina Polič odločili, da si ne bosta več konkurirali, in sta se pri načrtovanem prevzemu raje povezali. Pogajanja z njima naj bi bila praktično že končana, vendar naj bi v Laškem s podpisom kupo-prodajne pogodbe še vedno odlašali. Tokrat naj bi bil razlog ravno načrtovana dokapitalizacija Laškega. Želeli naj bi počakati na nezavezujoče ponudbe potencialnih investitorjev oziroma vsaj na njihovo neformalno stališče do prodaje Radenske. Nekateri večji svetovni pivovarji poleg piva namreč proizvajajo tudi brezalkoholne pijače in bi jih utegnila zanimati celotna skupina Laško, torej skupaj z Radensko. .^^■^^^^^^^^^^^BkJHir^ Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško Bojan Velikonja S".™'«.™"* Lastniška struktura Pivovarne Laško drugi DUTB, Kad 29,7 % 31,1 % Skupina Publikum Holding --' 2,8% / ▼ M / x KD Skladi/ / tuje banke 3.5% / / infiduciarni / / računi Alpen Invest / 14,4% 4,3% / / Abanka, Nova KBM, Skagen / Banka Celje, Probanka, Kon-Tiki Banka Koper 5,8 % 8,5 %

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 10. 2014 
Stran: 8