Sodeč po življenjepisu naj bi takoj za tem postal »vodja« financ v Vegradovi podružnici v Nemčiji, nato vodstveni delavec vborznoposredniški hiši Poteza in potem vodstveni delavec v frankfurtski izpostavi NLB. Vse to so podjetja, ki so medtem že šla v stečaj. Toliko o »dobrih rezultatih«. Verjetno je zato Runjak, s pomočjo politike in svojega prijatelja Janeza Šušteršiča, leta 2012 presedlal v državno upravo, kjer je sprva postal generalni direktor direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu, nato pa član uprave v SDH, kjer je zdaj glavni odgovorni za postopke privatizacije. Slovenska privatizacija ni abstrakten proces, ima ime in priimek. Vodijo Matej Runjak, in to tisti Matej Runjak, ki se je junija leta 2012 na sporen način okoristil z nakupom Telekomovih delnic. Še kot zaposleni na ministrstvu je Runjak vedel za ključno informacijo, in sicer kdaj bo država začela postopke privatizacije Telekoma, a je delnice kupil 50 minut po tem, ko je bila ta ključna informacija objavljena na internetu. Zaradi tega formalno ni kršil zakona, kot je kasneje ugotovila protikorupcijska komisija, ki pa je vendarle zaznala okoliščine, »kipredstavljajo tveganje za nastanek nasprotja interesov«. Runjak je kupil za skoraj 21 tisoč evrov delnic, cena delnice je bila tedaj 70 evrov. Trenutno je ena delnica Telekoma vredna 152 evrov. Po tem je postal član uprave SDH, pristojen za privatizacijo. To so standardi, na katere smo pristali. Runjak je bil odgovoren za prodajo Aerodroma Ljubljana in bilje tisti, kije vodil konzorcij prodajalcev Heliosa avstrijskemu podjetju Ring, ki je z Ringom sklepal pogodbo o »zaščiti« delavcev. Helios je prodal tako, da so se lahko ta mesec v Ringu pohvalili, češ da so v Londonu prejel nagrado »Deal OfThe Year« za najboljši prevzem v Evropi, vkategoriji transakcij od 100 milijonov do milijarde dolarjev. Tudi pri prodaji Aerodroma seje Runjak doma pohvalil, češ daje dosegel »izjemno visoko ceno«. A je tiskovna agencija Reuters nekaj dni kasneje navedla mnenje analitika Dirka Schlampa iz banke DZ, kije dejal, daje v primeru privatizacije Brnika t. i. mnogokratnik EBITDA »tipičen za ta sektor«. Runjak je svojo vlogo odigral tudi v sagi »Mercator«. Potem ko so ugledni slovenski ekonomisti, recimo dr. Velimir Bole iz EIPF, v svojih analizah in izračunih dokazovali, da bo prodaja Mercatorja pogubna za slovensko gospodarstvo, tudi za banke - kar se zdaj, ko je začel novi lastnik Agrokor pritiskati na slovenske dobavitelje, že dogaja -je vlada julija prosila SDH za oceno tveganj pri privatizaciji Mercatorja. Morda v še zadnjem poskusu, da bi transakcijo preprečila. Runjak, katerega ekspertiza ni primerljiva z Boletovo, je v »analizi«, ki smo jo v uredništvu Mladine imeli priložnost videti, zapisal, da država Mercator mora prodati, sicer bo to »odmevalo po mednarodnihfinančnih trgih«. In pa, da naj bi potem prišlo »do zastojaprivatizacije« in podražitve zadolževanja Slovenije. Globina ideologije, v katero smo padli, pa se kaže prav v podobi Runjaka, še pred nekaj leti borznega posrednika, ki smo mu v času krize zaupali razprodajo države.

Medij: Mladina
Avtorji: Mekina Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 11. 2014 
Stran: 22