Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov, deli se na neizvršne in izvršne člane, pri čemer predsednik upravnega odbora ne more biti izvršni direktor. Če ima družba svoje delavske organe (svet delavcev), ti lahko izberejo do največ tretjine članov upravnega odbora. Če ima upravni odbor skupno tri ali pet članov, je eden od teh predstavnik zaposlenih (izbere ga svet delavcev), če je članov upravnega odbora šest do osem, imajo zaposleni dva predstavnika itn. V svetu bolj uveljavljen enotirni sistem Dr. Borut Bratina, strokovnjak s področja gospodarskega prava in predavatelj na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, opozori, da izvršni direktor kot član vodstvene strukture v enotirno upravljanem podjetju ne šteje nujno za člana upravnega odbora in da je delavski predstavnik v upravnem odboru neizvršni član. Pri enotirnem upravljanju torej v takšni delniški družb ni nadzornega sveta, nadzorni svet pa za družbe z omejeno odgovornostjo tako ali tako ni obvezen. "Velikokrat ne pride do takojšnjega preoblikovanja delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo tudi zaradi tega, ker ima družba kljub večinskemu ali celo tričetrtinskemu lastniku še druge male delničarje ali ker so delnice družbe zastavljene in tega ne bi dovolili upniki," pove Bratina in doda, da je v svetu nasploh bolj uveljavljen enotirni sistem upravljanja, v germanskem prostoru, kjer dajejo velik poudarek delavskemu soupravljanju, pa dvotirni z upravo in nadzornim svetom. Meni še, da kjer je lastništvo podjetja bolj ali manj konsolidirano, je bolj smiselno imeti enotirni sistem upravljanja, saj je s tem lažji lastniški vpliv na delovanje podjetja in s tem lažje in bolj učinkovito upravljanje družbe. Enotirni sistem pri bankah je drugačen Enotirni sistem upravljanja imajo v SKB banki, kjer je lastnik francoska Societe Generale. Banke v Sloveniji so specifične, ker pri njih tudi v dvotirnem sistemu zaposleni v nadzornih svetih nimajo predstavnikov. V SKB banki imajo osemčlanski upravni odbor, katerega predsednica in neizvršna članica je Cvetka Selšek, ki je dejala, da enotirni sistem upravljanja bank ni povsem enak enotirnemu sistemu v podjetjih. Pri njih sta vodenje in nadzor banke povsem ločena. Ona v SKB banki opravlja nadzorne naloge, ima pa ob tem v Parizu še delovne naloge na področju investicijskega bančništva, a se bo v tem (operativnem) delu oktobra upokojila, še naprej pa ostala predsednica upravnega odbora v SKB banki in za to prejemala mesečno nadomestilo, ki ga določa skupščina delničarjev, ne pa več tudi plače. Selškova je spomnila, da spremembe zakona o bančništvu predvidevajo možnost, da bi bila glavni izvršni direktor in predsednik upravnega odbora ista oseba, česar sicer naš ZGD ne omogoča. Sogovornica v njihovem primeru opaža, da je dobro, ker imajo v operativi tudi lokalne ljudi in ne le tujce, sama tudi meni, da bo dobro, če se bo slovenski menedžment z usposobljenostjo lahko obdržal v vodstvih podjetij, ko bodo slovenska podjetja verjetno pretežno v tuji lasti, saj bo na ta način pridobival dragocene mednarodne izkušnje. V primeru SKB banke Selškova opaža, da lahko kot neizvršna članica upravnega odbora bolje začuti morebitne probleme, kakor če bi bila zunanja nadzornica. Večja je njena prisotnost v banki, sistem poročanja, tudi o različnih tveganjih, je podroben, deluje revizijska komisija, ki je sicer mogoča tudi pri nadzornem svetu.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 10. 2014 
Stran: 6