Kljub številnim pozivom namreč kot lastniki še vedno niso dobili v roke cenitvenega poročila, ki je "izvirni greh" in na podlagi katerega se je vrednost Thermane tako drastično znižala, da je uprava uradno lahko predlagala prisilno poravnavo (omenjeni manjšinski delničarji so vložili tudi pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave). Od prisilne poravnave naprej pa zadeva ni več tako enostavna, kot je bila doslej; to je, da so delničarji ocenjevalno poročilo zahtevali, uprava pa je zatrjevala, da jim tega ni treba videti. "Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da mora dolžnik dati upnikom na razpolago vse informacije za presojo dejstva, ali je dolžnik insolventen. Omenjeni zakon nepredložitev teh informacij sankcionira s tem, da prisilno poravnavo ustavi in začne stečajni postopek. To zdaj ni več hec. Če se nekdo igra z ognjem, se lahko tudi opeče," pravi Soklič. Manjkajo ključne strani Kot da v zgodbi ni že dovolj nenavadnosti, je Soklič opazil še eno: v načrtu finančnega prestrukturiranja manjkajo nekatere ključne strani. "Konkretno manjka pet vsebinskih strani, med njimi po kazalu sodeč tudi ključna stran, na kateri naj bi bil zapisan predlog poravnave obveznosti. Že če manjkajo priloge, je sklep pravzaprav nezakonit in že to je lahko razlog, da sklep o prisilni poravnavi pade." Kje se je zgodila napaka, pri Thermani ali pa v stečajni pisarni, ki preko Ajpesa objavi dokumente, Soklič ne more soditi, domneva pa: "Preveliko naključje in preveč naključij je v tem postopku. Glede na to, da je treba vse dokumente sodišču predložiti v elektronski obliki, najbrž ni šlo za napako pri skeniranju." Kar pa je mogoče razbrati tudi brez manjkajočih strani ključnega dokumenta, pa je, da bo že 12-milijonska konverzija od skupno dobrih 35 milijonov evrov terjatev finančnih upnikov zadoščala za pridobitev ali natančneje, po mnenju sedanjih manjšinskih delničarjev, polastitev 100 odstotkov Thermane. Opominja, da bi banke konverzijo terjatev lahko opravile že na skupščini, pa bi bil volk sit in koza cela. Manjšinski delničarji namreč v tem primeru ne bi bili v celoti izrinjeni, vendar je uprava to možnost s skupščine umaknila. Enostavno do celotnega lastništva Soklič želi priti do dna tudi ključnemu vprašanju, zakaj se je uprava sploh odločila za cenitev, ki je posledično razlog za prisilno poravnavo. "V vseh dokumentih, ki so bili predloženi sodišču, se pojavlja ena in ista floskula. To je, da je družba na podlagi rezultatov poslovanja v tekočem letu in preteklih letih ugotovila, da obstajajo indici za morebitno precenjenost družbe." Kot dodaja, se je tak koncept izrinjenja lastnikov začel širiti. Dopušča ga procesna neumnost, "ker ob pripravi zakona pač nihče ni pomislil, da se lahko kakšni upravi strga' in lastnike zmeče ven'. Ve se, kam se stekajo te niti. Prav strašljivo je, kakšna moč, kakšen kapital se združuje in zlorablja," je pomenljivo zaključil Soklič. 

Medij: Večer
Avtorji: Petek Rozmari
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 28. 10. 2014 
Stran: 6