ANA BUČAR (novinarka): Seznam odškodninskih tožb zaradi domnevno spornih poslov v Novi KBM je vse daljši. Na mariborskem delovnem sodišču se je znašlo dvajset oseb. Od članov, kreditnih odborov, uprave, do direktorjev. Skupna vrednost odškodnin znaša več deset milijonov evrov. Nazadnje so kriminalisti vzeli pod drobnogled šestmilijonsko posojilo, ki ga je Nova KBM leta 2009 dala podjetju Rik. Toda denar je še isti dan prek povezane družbe Pomhold zaokrožil nazaj v banko za poplačilo kratkoročnega kredita.
Dr. BORUT BRATINA (nekdanji predsednik nadzornega sveta POM-Investa): , kar se pa zdaj kriminalizira, se pa v bistvu kriminalizira ena običajna poslovna praksa, ki je bila, da so se krediti reprogramirali na ta način, da so se iskale najboljše možnosti za poplačilo banke. 
MATJAŽ KOVAČIČ (nekdanji predsednik uprave NKBM): Mi smo imeli na možnost samo, da ali pošljemo klienta v stečaj, ali pa poskušamo bi rekel z reprogramom, s tem reprogramiranjem oziroma drugačnim prestrukturiranjem tega kredita, banka se ni izpostavila niti za dodaten evro.
BUČAR: Kovačič, ki v tem poslu sicer naj ne bi bil med ovadenimi, a ga banka zaradi petih drugih kreditov odškodninsko toži za okoli 27 milijonov evrov, je poudarila, da krivcev za stanje v finančnem sistemu ne iščejo med bankirji, ampak v politiki. Po njegovem slednji niso ukrepali takrat, ko bi morali, prav tako pa dokapitalizacije in prenosi terjatev na tako imenovano slabo banko samo še poglabljajo bančno luknjo.
KOVAČIČ: Ali se bo kdo kdaj vprašal, kakšno zlorabo položaja so zagrešili sedanji uslužbenci NKBM in vlade in Banke Slovenije s tako velikim diskontiranjem in neupravičenim diskontiranjem terjatev, ki so jih prenašali na DUTB.
BUČAR: In še - kdo bo odgovarjal za rop stoletja, ko je bilo zaradi odločbe Banke Slovenije izbrisanih več kot 100.000 delničarjev petih slovenskih bank ter za skoraj pol milijarde evrov bančnih obveznic. S tem se sicer že ukvarjajo ustavni sodnik, ki pa pred nadaljnjim odločanjem, ali jih je država neupravičeno razlastila, želijo še pojasnila evropskih kolegov. Vprašanj je veliko, od tega, ali so smernice Evropske unije pravno zavezujoče za Slovenijo, kljub temu, da jih Evropski parlament še ni potrdil, do tega, ali naj bi izbris nalagala pogodba o delovanju Evropske unije. 
PESEK: V Mariboru je zdaj z nami doktor Peter Glavič iz Civilne iniciative izbrisanih malih delničarjev. Dober večer voščim in seveda takoj prvo vprašanje, kako ocenjujete potezo ustavnega sodišča, ki je zdaj za mnenje prosilo svoje luksemburške kolege, ti pa naj bi seveda tam nekje po predvidevanjih leta 2016 to mnenje tudi podali.
PETER GLAVIČ (Civilna iniciativa izbrisanih malih delničarjev): Dober večer. Ja, mislim, da je to dobra poteza, vsekakor boljša, kot je bila pred leti, ko so uničevali proficijo Dadaz in so na vrat na nos sprejeli sklepe, ki so bili v navzkrižju z dejstvi in seveda so povzročili ogromno škodo na kapitalskem trgu, ki jo še danes čutimo. 
PESEK:Ampak kje v vaši civilni iniciativi čutite, da so argumenti vlade Alenke Bratušek bili najbolj šibki? Ko se je zgodil ta izbris, na kaj se predvsem opirate, kaj je jedro vaše pritožbe?
GLAVIČ: No, vsekakor gre za nekaj, kar takrat, ko smo kupovali delnice in obveznice ni bilo zvano. In ustava prepoveduje nekaj spreminjati za nazaj, kar ni bilo zakonsko urejeno. Torej, gre za to, da je Slovenija bila edina država, ki je morala napraviti te teste že v lanskem letu. Ampak ljudje narobe razumejo. Tu ne gre za izgubo, ampak gre samo za to, da bi do te izgube, kot je tudi gospod Medja povedal, lahko prišlo, če bi bil negativni scenarij tak, kot so ga predvideli. In zakaj so za Slovenijo predvideli tako negativni scenarij, ki je bistveno slabši od onega v Grčiji ali pa v Španiji ali kjerkoli. O tem lahko samo slutimo. Čedalje več dokazov prihaja, da je to akcija, ki je namenoma usmerjena zato, da se nekatera najboljša podjetja v Sloveniji polastijo.
PESEK: Poglejte, Banka Slovenije in Ministrstvo za finance sta ves čas zatrjevali, da so slovenske banke lahko bile dokapitalizirane šele takrat, ko so bili lastniki in imetniki podrejenih obveznic tudi udeleženi pri sanaciji banke s svojim premoženjem. Če poenostavimo, evropska pravila državne pomoči narekujejo, da bank ne moreš sanirat, če ne izbrišeš teh obveznic?
GLAVIČ: Ja, to je to famozno sporočilo od prvega avgusta lani, ki pa ne more zavezovat države. To lahko naredi samo smernica, direktiva, ki pa je šele v sprejemanju in bo veljala šele čez dve leti. Če pogledate poročilo direktorata za konkurenco evropske komisije, potem boste videli, da nihče drugi, nobena država, razen Slovenija, na vseh teh petih bankah ni bila na takem položaju. Celo Ljubljanska banka, ki bi jo morali dokapitalizirati, ampak to je navedeno spodaj v opombi, z dvema milijardama, je danes na spisku teh najslabših bank na vrhu z 2,2 milijarde, to se pravi tudi Italijani niso naredili čisto nič. Naša vlada se enostavno ni postavila v bran svojih interesov in interesov državljanov, kot so storile druge države, čeprav bi to morala napravit. 
PESEK: Ampak vseeno mislim, da je guverner Banke Slovenije pred kratkim omenil, da se je podoben izbir zgodil tudi v sosednji Avstriji in na Portugalskem. 
GLAVIČ: Torej v poročilu ga ni. Če se je zdaj, ne vem, ampak vemo, da je tako na Portugalskem kot tudi na Nizozemskem je vlada opravljala te napake in z vlagatelji dosegla sporazum, tako da niso bili oškodovani. Prepričan sem, da bo tudi sodišče Evropske unije v Luksemburgu, prišlo do takega zaključka.
PESEK: Hvala za nocojšnja pojasnila, doktor Glavič, lahko noč.
GLAVIČ: Prosim, lahko noč.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Pesek Rosvita,Bučar Ana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 18. 11. 2014 
Termin: 22:14
Trajanje:11