Načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga morajo celjskemu sodišču predložiti do jutri, predvideva prodajo nepremičnin. Vendar Zupane poudarja, da mora biti cena poštena: »Če bi bile cene takšne, kot so v njihovi cenitvi, bi šlo za razlastitev.« V takšnem primeru bi tudi Zupane nasprotoval prisilni poravnavi in se raje strinjal s stečajem, ki ga je sicer že konec januarja predlagala Abanka Vipa. Zupane je še enkrat potrdil, da se je v primeru prisilne poravnave pripravljen delno umakniti iz lastništva PSZ, v katerem ima 56 odstotkov, obdržati pa želi 25 odstotkov. V primeru stečaja pa napoveduje trd boj: »Gledal bom pod prste in tožil.« Ozadja, dolgovi in poroštva DUTB je sodišču poročala, da Zupane skupino PSZ izčrpava za lastne interese, m pri tem navedla posojila, ki jih je prejel in naj jih ne bi nameraval vrniti. Zupane trditve DUTB zavrača in pravi, da so bila vsa posojila namenjena naložbam, v zadnjem ciklusu je šlo predvsem za gradnjo poslovnega centra v Beogradu in obnovo hotela Marita. Po njegovem so vsi pritiski del scenarija: »Najprej so odpovedali vse kredite, sledila je dražba Marite za 100.000 evrov, čeprav smo vanjo vložili 18 milijonov. Dražba je bila preklicana, ker je uspela poenostavljena prisilna poravnava. Tretja poteza je bila napad na mojo osebnost. Vse z namenom, da poceni pridejo do Marite, ki bi jo prodali z drugimi hoteli v Portorožu, Bernardin pa bi s kupnino poravnaval obveznosti do DUTB. To je kriminal, da DUTB enega osiromaši, da ima drugi večji izplen.« Zupane verjame, da so se ga v DUTB načrtno lotili. »Zapisali so, da je realizacija v Mariti premajhna, ker naj bi jemal denar iz gostinstva in se bogatil. Štirje portoroški hoteli skupaj naredijo osem milijonov evrov realizacije na leto, Marita z le 83 sobami pa bi jih morala narediti pet milijonov? Namen je bil očrniti PSZ, na žrtveni oltar postaviti Zupanca, nato pa udariti po premoženju, ki ga ni malo.« Zupane zatrjuje, da je imela skupina 31. avgusta 60,7 milijona evrov obveznosti do bank, od tega 48 milijonov evrov do slovenskih. V skupini je po Zupančevih besedah za 17,5 milijona evrov poroštev, ki so še eno bojno polje z DUTB. Prav zaradi 16 milijonov evrov poroštva Avta Celje skupini PSZ, ki ga v NFP vodstvo podjetja sploh ni omenilo, je DUTB zahtevala stečaj Avta Celje oziroma vključitev v upniška odbora. Zupane pravi, da že pridobivajo pravna mnenja: »Poroštva hčerinskih družb matični družbi so v mednarodnem gospodarskem pravu (več kot dve tretjini prometa PSZ ustvari s podjetjema Hvundai auto Zagreb in Hvundai auto Beograd, op. p.) brezpredmetna, razen do višine zadržanega dobička.« Mali delničarji za prisilno Predsednik Društva Mali delničarji Rajko Stankovič meni, da je za male delničarje, ki jih je v PSZ okoli 3500, prisilna poravnava ugodnejša; se pa bojijo razprodaje premoženja. Zupancu so predlagali, naj poišče novega neodvisnega cenilca. Tudi mali delničarji so prepričani, da se poroštva za eno obveznost, ki so jih dala različna hčerinska podjetja, ne morejo seštevati. Kljub velikim dolgovom Stankovič verjame Zupancu, da se PSZ v takšni obliki lahko reši: »Čeprav prometa z delnicami ni, je delnica še vedno vredna od tri do štiri evre, česar pri drugih holdingih ni. Samo z avtomobilsko divizijo delajo velik EBITDA (denarni tok iz poslovanja), v skupini je sicer za sedem milijonov evrov EBITDA na 100 milijonov evrov prihodkov na leto.« Vodja upravljanja kreditov v DUTB Miha Štepec je pri komentiranju poslovanja PSZ previden: »Skupina PSZ je eden od primerov, kjer se zdaj dogaja precej aktivnosti, zato je podrobnosti težko komentirati, saj to lahko škodi procesu. Pristop je podoben kot pri drugih finančnih holdingih. Glavna težava te in podobnih skupin je velika prepletenost družb in medsebojna soodvisnost, kar je lahko vodilo tudi do izčrpavanja zdravih jeder posameznih podjetij v holdingu. Naš namen je družbe, ki ustvarjajo denarni tok in imajo možnost preživetja, zaščititi in preprečiti odtekanje denarja iz njih ter jim tako omogočiti preživetje in nadaljevanje dejavnosti.« Darko Zupane Foto Brane Piano

Medij: Delo
Avtorji: N.G.,Kuralt Špela
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 10. 2014 
Stran: 8