Nepotrebna insolventnost, nepotrebna skupščina Spet iz več razlogov. Kot prvo je neresnost sicer lepe geste moč razbrati že iz samega sklica skupščine, saj je v njej navedeno, da morajo potencialni dokapitalizatorji družbe 12 milijonov evrov, kar je najnižji prag uspešnosti dokapitalizacije, vplačati do ponedeljka, 29. septembra, torej v petih dneh. "Predvsem je bila zanimiva razprava, v kateri se je postavilo vprašanje, kaj je bilo s postopkom preventivnega prestrukturiranja. Predsednik uprave je potrdil, da je bil z bankami že dogovorjen sporazum, da pa je bil postopek s strani uprave prekinjen zaradi razglašene insolventnosti, ki naj bi formalno onemogočala sprejetje sporazuma o preventivnem prestrukturiranju, in zato je bilo včeraj glasovanje o dokapitalizaciji. S takimi razlogi se ne morem strinjati oziroma so nesprejemljivi. Dejstvo je, da bi takšen sporazum, če bi bil sprejet, in poudarjam, banke so bile za, preprečil insolventnost," izpostavlja Soklič in ponovno opozarja na nepotrebno razglasitev insolventnosti. Ne le zato, ker je nastala na osnovi izredno spornega, če ne celo nezakonitega prevrednotenja, pravi Soklič, temveč tudi zato, ker do insolventnosti sploh ne bi prišlo, če bi uprava aprila sprejela in podpisala sporazum o preventivnem prestrukturiranju, saj so bili zanj izpolnjeni vsi pogoji. "Vprašanje je, kaj je delala uprava od aprila do konca julija, ko je razglasila insolventnost, in zakaj ni bil sklenjen sporazum, ki bi gotovo rešil likvidnost družbe in njeno solventnost, s tem pa tudi pozicijo obstoječih lastnikov." Brez komentarja na žgoče dileme Odgovora na to vprašanje kot na mnoga druga, ki so ostala neodgovorjena še iz avgustovske skupščine, niso prejeli. Predvsem na ključno, to je, na kakšnih podlagah je uprava najela cenilca, ki je vrednost družbe oklestil za kar 24 milijonov evrov. Skupščina niti ni bila vodena po poslovniku, opozarjajo Soklič in mali delničarji in dodajajo, da jim ostane le še pravna pot. Izpodbojne tožbe so vložene, pritožiti pa se nameravajo tudi zoper sklep o začetku prisilne poravnave družbe, saj naj bi prav to bila naslednja poteza uprave družbe. "Težave podjetja so drugje. Nihče se ne ukvarja s poslovnimi rezultati, ki so v letošnjem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani slabši za 6 odstotkov. Izdatki za obresti so višji (novi direktor naj bi kmalu po prihodu popustil bankam in z njimi podpisal pogodbe z višjimi obrestnimi merami), za 33 odstotkov so se zvišali drugi poslovni odhodki, ki so lahko vir in kanal za izčrpavanje podjetja," je dodal Matek. Ne nazadnje smo brez odgovorov na konkretna vprašanja - na primer, zakaj aprila ni bil sklenjen sporazum o preventivnem prestrukturiranju, kakšno je poslovanje Thermane ostali tudi mi. Uradno včerajšnje sporočilo Thermane je bilo le, da sklep o dokapitalizaciji ni bil potrjen, ker so se delničarji z glasovanjem proti odločili, da ne bodo aktivno prispevali k reševanju insolventnosti družbe. O naslednjih korakih pa, da bodo ravnali v skladu s postopki, ki jih predvideva zakon. V več pogledih nenavadna skupščina, dokapitalizacija zavrnjena Thermana Laško seje znašla na spolzkih tleh. Sedanja uprava trdi, da zaradi zgrešene naložbe, nasprotna stran pa, da zato, ker je po nepotrebnem razglasila insolventnost. (Sheroa)

Medij: Večer
Avtorji: Petek Rozmari
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 09. 2014 
Stran: 7