Potem, ko je guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny pred tedni poudaril, da evrskega območja iz krize ne bodo povlekli ukrepi Evropske centralne banke, temveč investicije, so se o njih pogovarjali tudi na minulem srečanju evropsldh finančnih ministrov. Na ecofinu so se ministri strinjali, da mora EU v želji jx> okrepitvi konkurenčnosti in potenciala zagospodarsko rast spodbujati infrastrukturne naložbe. V mislih imajo spodbujanje področja raziskavinrazvoja ter inovacij, digitalnega gospodarstva, energetske in transportne infrastrukture, socialne ter tudi okoljske infrastrukture. Ob tem so ministri poudarili, da nujni prvi pogoj ostajajo strukturne reforme, saj bo le tako mogoče ustvariti za naložbe prijazno okolje, same naložbe pa morajo biti preudarne, in ne razsipne. Rešitev za Slovenijo? Kar nekaj vode je na ta mlin steldo tudi v Sloveniji. V zaslišanju pred matičnim odborom pred imenovanjem za finančnega ministra je k bolj preudarni državni porabi pozval Dušan Mramor. »Parld in vodnjaki, Id jih z evropsldm denarjem postavljajo občine, imajo enkraten učinek na BDP. Ta sredstva bi morali usmeriti v projekte, Id bi povečevali prihodnjo gospodarsko rast,« je dejal. Na včerajšnjem posvetu v državnem svetu za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva pa so govorniki ob omembi vloge države in njenih naložb poželi aplavz. Nekdanji šef AU-KN Marko Golob je denimo zagovarjal tezo, da ni res, daje država omejena s finančnimi sredstvi pri zagonu velikih javnih investicijskih projektov. »Kriza vgradbeništv u je simptom strateške zblojenosti države,« pravi Golob. Hidroelektrarne na spodnji Savi, tretja razvojna os in drugi tir so projekti, Id bi jih država morala spodbujati. A ekonomisti, bančniki in tudi (državni) statistiki se z njegovo logiko ne strinjajo. Kot rečeno, država denarja nima, ]x>leg tega pa ga mečemo stran, če ga ne vlagamo v projekte z visoko dodano vrednostjo. Sursobtem svari Iz Statističnega urada RS (Surs) so v prejšnjih dneh v zvezi z državnimi naložbami prihajala svarila. »Država nima denarja za nikakršne naložbe! Razen seveda, če povečamo primanjkljaj - Id pa ga moramo zmanjšati,« opozarja Andrej Flajs, vodja oddelka za nacionalne račune na Sursu. Pri naložbah svetuje previdnost tudi Svilan, ki na tem področju v Sloveniji vidi več pomembnih težav. Katerih? 1 Lotevamo se ekonomsko neupravi-•čenih naložb: Ena glavnih težav je, da izvajamo oziroma smo v zadnjih letih izvajali naložbe, Id niso ekonomsko upravičene in katerih financiranje je v celoti na plečih države. »Ekonomsko upravičene so tiste investicije, Id vračajo vplačani vložek. V Sloveniji pa taldh nimamo oziroma jih imamo zelo malo. Imeli smo strašen cikel investicij - recimo v letih 2007, 2008 je bilo investicij za 25 odstotkov BDP. A kje se to pozna? Kje se nam danes vrača nazaj?« se sprašuje Svilan. Naj omenimo podatek državnega statističnega urada, Id kaže, kako so državne naložbe pri nas predvsem »promotorke« konkretnih političnih ambicij, ne pagospodarsldh ciljevin doseganja multiplikativnih učinkov: v prvih devetih mesecih letos, torej pred občinskimi volitvami, je šlo iz državnega proračuna v občine za naložbe 226 milijonov evrov, v istem času lani (ni bilo volitev) pa 85 milijonov evrov. Ker v državnem proračunu ni privarčevanih nobenih sredstev za vlaganje oziroma za potrebno soudeležbo pri evropsldh sredstvih, država povečuje primanjkljaj in se dodatno zadolžuje. *>•> Obseg državnih investicij je odvisen od uskladitve z ministrstvom za finance. Kaže pa, da bomo uspeli ohraniti investicije naravni zadnjih dveh let. B Tako meni državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek. 2 Nimamo zasebmh vlagateljev: Po Svi-•lanu se pri nas pričakuje, da bo vse delala država - od razvoja investicijskih projektov do financiranja. »Mi moramo pridobiti zasebne vlagatelje, Id lahko zagotovijo med 20 in 30 odstotki lastnih sredstev ter imajo svoje razvijalce projektov. Taldh pri nas ni! Pri nas vsi pričakujejo, da bo projekte najprej razvila in nato še sfinancirala država. A to ne gre,« pravi in dodaja, daje nujen in temeljni pogoj za privabljanje vlagateljev stabilno poslovno okolje, kar Slovenija ni (spreminjajoča se zakonodaja, davčna politika), in jasen razvojni model, Id pa ga prav tako nimamo. Zadnji podatek Banke Slovenije denimo kaže, da imajo slovenska podjetja na računih pri bankah »naloženega« 4,62 milijarde evrov denarja, kar je denimo za milijardo več kot konec leta 2008. A podjetja ne vlagajo, kar verjetno lahko pripišemo negotovemu okolju. 3Nerazvojni model moramo nado-•mestiti z razvojnim: Slovenija po Svilami potrebuje nov razvojni model, o katerembi se morali pogovarjati na vseh ravneh in doseči konsenz. »Nikakor ne moremo biti za vse! Če karikiram: ne moremo vlagati v omrežje za hitri vlak prek Slovenije in hkrati dograjevati avtoceste. Treba je smotrno določiti prioritete. Zdaj denimo nekateri Slovenijo vidijo kot prvo državo z električnimi avtomobili, kar je sicer vprašljivo, a če bi to določili kot naš razvojni cilj, bi bilo odločilno in prioritetno vlagati v elektroomrežje,« razlaga Svilan. Pri tem opozarja, daje Slovenija zaradi stanja v proračunu (imamo primanjkljaj in nič privarčevanega denarja) na slabšem kot evropske države s presežkom, zato bi moral biti poudarek na privabljanju zasebnih vlagateljev. »Pametna se mi zdi denimo ideja Sandija Češka, da bi država denar od prodaj državnega premoženja morala dajati v poseben sklad in iz njega financirati razvojne naložbe,« dodaja Svilan, razpravo o smeri razvoja pa bi morali odpreti čim prej. _>_> Slovenija je zaradi stanja v proračunu (imamo primanjkljaj in nič privarčevanega denarja) na slabšem kot evropske države s presežkom, zato bi moral biti poudarek na privabljanju zasebnih vlagateljev. Pri nas vsi pričakujejo, da bo projekte najprej razvila in nato še sfinancirala država. To ne gre. Temeljni pogoj za privabljanje vlagateljev sta stabilno poslovno okolje, kar Slovenija ni, in jasen razvojni model. B Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke ji-^Lm^ _________K^1^____________________B___ ___________________________ ■ ■•"■^^*B^___________________B**^_____-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-l _____________________________k_;' ■ ■ ' ; ____S_L_.^^I___________________________________ Državni denar za investicije in gibanje BDP ► vmioEUR _ "*_ UD •A ft U< O ■___. _f S *_. (f A _H _. tO _ j* m* _^H _^H _^_h Al _> 60 _____ H Du _________ _________ _________ *~ _____ ™ • wl ~ J __ oo go " f^ 2 1 _^ — n. i_i_i<___/^^t _________ _________ .^^H / _________ 1 7*l4O 0 /. _________ _________ V vV^^^^BB (3,3%) ______■ f_ _ _________ _________ _________ _________ _________ __BB1 f I Investicijski transferji iz proračuna M L___/ H Investicijski odhodki iz proračuna 1 m 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 jan.-avg. Op.: "napoved Vira: MF, Surs 2014 1^^ J )w 200 milijonov evrov naložb Luke Koper ■ Luka Koper do leta 2020 načrtuje skupno za 200 milijonov evrov naložb v pristaniško in spremljevalno infrastrukturo. ■ Med drugim načrtujejo gradnjo potniškega terminala, podaljšanje prvega pomola, poglabljanje pristanišča, nove vhode v pristanišče, povezovalne poti in skladišča v luki in podobno. ■ Velik del načrta razvojapristanišča do leta 2020 sloni na pričakovanju izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo. Dars bo iz leta v leto stopnjeval naložbe Načrtovane naložbe Darsa (večinoma vzdrževanje, obnova in gradnje novih odsekov avtoceste): ■ 2014 - 98,5 milijona evrov (doslej so dosegli 21 odstotkov za letos načrtovanih naložb) ■ 2015 - 152,7milijona evrov ■ 2016 - 194,7 milijona evrov Poleg tega se pričakujejo še naložbe na lokalni ravni za obnovo cest. Kot je pred mesecem dni za Finance pojasnil Boštjan Tušar iz Tovarne asfalta Črnuče (www.flnance. si/8809829), se v obdobju pred lokalnimi volitvami proizvodnja asfalta povečaza okoli 30 odstotkov. Ceste, ki so jih župani želeli obnoviti, sov predvolilnih kampanjah pred objektivi lokalnih medijev že slavnostno odprli, tako da je pričakovati upad podobnih naložb. Tušar svari, da bo leta 2016 že spet suša v gradbeništvu, saj bo porabljen denar iz evropskih skladov. Novi lastnik Aerodroma v nove naložbe ■ Nemški Fraport je pred dvema tednoma na svoji spletni strani objavil, da išče idejne rešitve za optimizacij o terminala na Letališču Jožeta Pučnika, saj je ta premalo pretočen. »Reorganizacija terminala ne bo dolgoročna rešitev, to bo Fraport moral narediti z novim terminalom,« je pred dobrim tednom dni pojasnil Zmago Skobir, šef Aerodroma. Lani je sicer upravaželela v sklopu gradnje novega potniškega terminala vložiti v 5 7 milijonov evrov vreden projekt a naložb zaradi nasprotovanjamanjšinskih delničarjev niso izpeljali. Za železnice letos 360 milijonov ■ Letos j e iz državnega proračuna za posodabljanje železniške infrastrukture namenjenih približno 360 milijonov evrov. ■ Rekonstrukcija elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš naj bi bile končane do konca prihodnjega leta, projekt pa je ocenjen na 341 milijonov evrov. Druga faza projekta Pragersko-Hodoš je ocenjena na 144,3 milijona evrov. ■ Modernizacija proge Divača- Koper je ocenjena na 194 milijonov evrov, od tega je 68,1 milijona evropskih sredstev. ■ Ob tem so predvideni še nadgradnja odseka Dolga Gora-Poljčane (28,6 milijona evrov), nadgradnja odseka Slovenska Bistrica-Pragersko (26,8 milijona evrov), projekt ERMTS/ETCS na koridorju D (47,1 milijona evrov) ter gradnja omrežja GSM-R (117 milijonov evrov). Po TEŠ 6: teže bo zbirati za megaprojekte ■ Pričakovati je, da se bodo velike naložbe po eksploziji stroškov pri gradnji TEŠ 6 zaradi finančno šibkega HSE umirile, vseeno pajihnegre v celoti izključevati, sploh potem,kojeGENEnergijaprevzela Hidroelektrarne na spodnji Savi. Tako je še prejšnja vlada v sklepu o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor predvidela za 1,33 milijarde evrov javnih in zasebnih naložb. Do zdaj je bilo za projektiranje in pripravo projekta porabljenih 9,4, letos jih bo 5,45 milijona evrov. Investicijski cikel bo - če bo vse šlo po načrtih - pravi zamah dobil leta 2017, ko poznavalci pričakuj ejo prvo gradbeno dovoljenje inko naj bi stekla večja gradbena dela. Preostale naložbe, kot so denimo drugi blok jedrske elektrarne Krško, hidroelektrarne na Muri ter plinovod Južni tok, so pod vprašajem oziromazelo oddaljene. Na kanalizacijo in podobno pozabite ■ Ekonomist Jože P. Damijanjeveniizmedsvojihkolumn v VVeekendu opozoril na velika vlaganja v zgradbe in objekte, ki naš BDP že pol leta rinejo v nebo. »Uradno ne vem, kaj se skriva za temi številkami, toda javna skrivnost j e, da gre za naložbe v lokalno komunalno infrastrukturo, torej za ceste, krožišča, vodovode, kanalizacije in čistilne naprave ter še kaj. Torej župani na veliko gradijo lokalno infrastrukturo. S katerim denarjem? Z evropskim na podlagi lastnega in državnega sofinanciranja.« Da tega zdaj ne bo več toliko, so pred mesecem dni opozorili tudi na Umar ju (www.finance.si/8810255). Težava vlaganj v komunalo je, da prinašajo le kratkoročno rast. Naložbe v opremo, s katero se potem proizvajajo in tudi prodajajo izdelki in storitve, pa lahko zagotovijo rast tudi dolgoročno.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Mihajlović Novica,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 21. 10. 2014 
Stran: 2