Delo, 19.11.2014
»Izbrisanci« so z odločitvijo zadovoljni Ustavno sodišče Prvič po pojasnila v Luksemburg - Priznan pravni interes Ljubljana - Čeprav sklep ustavnega sodišča, da v primeru presoje ustavnosti izbrisov bančnih podrejenih obveznic in delnic za odgovore prosi še sodišče EU, težko pričakovano odločitev prelaga daleč v prihodnost, so pobudniki ustavne presoje s to potezo po prespani noči vendarle zadovoljni. MajaGrgič Kot smo poročali včeraj, so ustavni sodniki sklenili presojo ustavnosti spornih členov zakona o bančništvu, ki je omenjeni izbris omogočil, prekiniti in sodišču Evropske unije v zvezi s tem zastaviti več vprašanj glede veljavnosti in razlage sporočila komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize in glede razlage evropske direktive o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij.
Ustavno sodišče se je za to med drugim odločilo zaradi dvoma, kako zavezujoče je sporočilo komisije za članice. Kot je znano, je namreč Bruselj soglasje Sloveniji za državno pomoč Dankam pogojeval s tem, cia morajo breme reševanja nositi tudi delničarji bank ter lastniki podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov. Slovensko ustavno sodišče je kolege iz Luksemburga za pojasnila zaprosilo prvič. Poseg v ustavne pravice Odvetnik nekaterih pobudnikov ustavne presoje Miha Kunič je zadovoljen, da je ustavno sodišče sklenilo sprejeti pobude razlaščenih lastnikov obveznic v obravnavo. »S tem je že presodilo, da obstaja možnost, da pobudniki z njihovimi zahtevki uspejo. Poleg tega pa analiza obrazložitve vprašanj sodišču EU jasno kaže, da je po mnenju ustavnih sodnikov prišlo do resnih posegov v ustavno zajamčene pravice, vprašanje pa je le, ali je bila Republika Slovenija prisiljena takšne ukrepe zakonito uzakoniti ali ne.« Pri tem ocenjuje, da bi lahko ustavno sodišče, kljub negativni odločitvi sodišča EU, razveljavilo določila zakona o bančništvu v -telil, M pa jih sffieTnice komisije niti niso zahtevale (npr. da razlaščenci nimajo pravice do pravnega sredstva, do primerne odškodnine ...). Časovna zanka Ker je na odločitev luksemburškega sodišča treba čakati nekaj časa, Kunič opozarja, da bi resen problem lahko predstavljal časovni okvir. Kot pravi, nekateri zahtevki razlaščencev zastarajo že decembra 2016, pri čemer realno ni moč pričakovati odločitve sodišča EU pred sredino leta 2016. To pomeni, da bi bili razlaščenci prisiljeni vložiti odškodninske tožbe še pred dokončno odločitvijo ustavnega sodišča. S tem pa bi lahko resno in po nepotrebnem dodatno obremenili redna sodišča ter povzročili neupravičene dodatne stroške razlaščencem, navsezadnje pa tudi bankam izdajateljicam obveznic ali državnemu proračunu, še dodaja sogovornik. Predsednika Društva malih delmearjev §lsvemje Bajka Staakeviča pa sklep ustavnega sodišča navdaja z dobrim občutkom za končno odločitev: »Mislim, da je ustavno sodišče ugotovilo, da naši argumenti pijejo vodo, hkrati pa želijo enkrat za vselej razčistiti, ali so priporočila EU zavezujoč pravni akt ali ne.« Jazbec: evropsko razčiščevanje Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na dnevih slovenskih bančnikov včeraj dejal, da s takšno odločitvijo ustavnega sodišča prihaja do evropskega razčiščevanja te zadeve. Pred nadaljnjimi potezami pa je treba po njegovih besedah počakati na dokončno razsodbo.
Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 19. 11. 2014
Stran: 9