Večer, 18.11.2014
ODMEV Banka v dar IRENA FERLUGA Kdor bo kupil NKBM, jo bo za 300 milijonov evrov, še posebno pa, če bo cena res samo 150 milijonov, kakor je zdaj slišati, praktično dobil v dar. A celo za tako ugodno ponudbo ni veliko zanimanja v finančnem svetu, saj v javnosti kot najresnejši interesent za nakup NKBM velja le madžarska OTP banka, čeprav finančni minister govori o zavezujočih ponudbah, ki se zbirajo, v množini. Banko namerava vlada, v njenem imenu pač SDH, ki vodi postopek, torej skorajda podariti. In to naj bi se zgodilo v kratkem, po zavezi, dani Bruslju ob odobritvi državne pomoči, pa do konca leta. Za 150 milijonov evrov bi si verjetno upal najeti posojilo tudi kak domači kupec, saj bi ga lahko poplačal v nekaj tednih. Edini lastnik lahko sam sebi skliče skupščino čez noč, potem zmanjša osnovni kapital, banka je namreč po decembrski obilni državni pomoči z 870 milijoni evrov preveč kapitalizirana, in poplača kredit.
Vendar so to verjetno le mokre sanje, saj bo banka prodana, ko se bo tako odločila politika. Vprašanje je le, kaj bi tak kupec s tako dobljeno banko potem počel. Nihče ne dvomi o dobrih namenih prestrukturiranja in čiščenja bančnega portfelja, vendar kljub temu majhno zanimanje za "biser" slovenskega bančništva poraja vrsto vprašanj. Ob tem, da je kupec, OTP banka, v delni lasti ruskega kapitala, Madžarska pa ni članica evroobmočja, bi lahko bili v Frankfurtu, ki je novembra prevzel nadzor nad sistemskimi bankami in s tem tudi nad NKBM, do te izbire zadržani. Gotovost prodaje v kratkem, kot je včeraj dejal predsednik vlade Miro Cerar, lahko da ni tako gotova in sklepati je mogoče, da si tudi vlada pušča kakšno varovalko. Minister za finance je izjavil, da bo banka prodana, če bodo zavezujoče ponudbe ustrezne, premier v parlamentu, da si vlada prizadeva, da banka ne bi bila prodana pod ceno, in preprečiti tveganje za koruptivne prakse. Dejstvo, da je zaradi decembrske razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic v NLB in NKBM sprožena vrsta sodnih postopkov, je za potencialne kupce obeh bank po eni strani precej nepredvidljivo polje, po drugi pa možnost za zbijanje cene. Za NLB ostaja še nekaj časa, saj mora vlada svoj lastniški delež zmanjšati na 25 odstotkov plus eno delnico do leta 2017, pri NKBM pa bi se to utegnilo poznati že zdaj. Ob tem je ponujenih 300 milijonov evrov, če izhajamo iz polletnih podatkov NKBM, manj kot polovica knjigovodske vrednosti in največ četrtina njene resnične vrednosti, so izračunali vztrajni borci za pravice malih delničarjev. Za NKBM bi pričakovali krepko čez milijardo evrov. Podrejanje Bruslju, ki ga nekateri tudi ne priznavajo, češ da so domači odločevalci sami sprejemali zaveze, pa še dokapitalizirali so banke z denarjem davkoplačevalcev, torej brez tuje pomoči, bi lahko prekinilo samo omejevanje apetitov družbam, ki preko lobistov stiskajo za vrat celotno Slovenijo. Vse tesnejše povezovanje razlaščenih malih delničarjev bank v močno fronto, ki skuša dokazati, da je bila razlastitev v nasprotju tako z domačim kot z mednarodnim pravom, leži ne samo nad bankama, ampak tudi nad slovensko monetarno oblastjo kot najtežja nočna mora. Tožbe in pobude za oceno ustavnosti zakonodaje, ki je omogočila razlastitev, mečejo slabo luč ne samo na pravno ureditev, ampak predvsem na njeno izvajanje in tolmačenje. Zato je pomenljivo včerajšnje sporočilo ustavnega sodišča, da je Sodišču Evropske unije poslalo vrsto vprašanj v zvezi s priporočili in direktivo EU o pomoči bankam. Porodila so se v pripravah na odločanje, ali so izpodbijana določila zakona o bančništvu protiustavna, na kar mali delničarji čakajo že vse od pomladi. W^mm Bo NKBM res v kratkem prodana?
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 18. 11. 2014
Stran: 11