V Šaleški dolini sem nastopil, ker je Šoštanj moja sosednja občina oziroma sosednji volilni okraj. Na Koroškem sem se malo izčrpal, zato sem raje poskusil v drugem okolju. Bil sem zelo dobro sprejet, našel sem veliko dobrih prijateljev, s Tonetom De Costo, ki je kandidiral v Velenju, sva zelo dobro sodelovala, zato sem dosegel zelo dober rezultat. Približno enakega, kot ga je dobila stranka pred tremi leti, ko je imela na državni ravni precej boljši rezultat. Na Koroškem pa sem dal priložnost nekomu drugemu, žal pa je bil tam rezultat pod strankarskim povprečjem, medtem ko je bil moj dobre tri odstotke nad povprečjem stranke. Kako so se za vas iztekle lokalne volitve v občini Mežica, kjer ste bili zadnji mandat podžupan? Kot drugod po Sloveniji so imele velik uspeh neodvisne ad hoc liste. Prej smo imeli tri svetnike, zdaj imamo dva, tudi jaz sem bil izvoljen. Glede na število list, ki so kandidirale, sem z rezultatom razmeroma zadovoljen. Ste zadovoljni z rezultati, ki jih je vaša stranka SDS dosegla na državni ravni? Dejstvo je pač tako, da je nastopilo kup tako imenovanih neodvisnih list, ki so dosegle najboljši rezultat. Med etablira- . nimi strankami pa je bila naša stranka najuspešnejša. Ponekod smo rezultat tudi izboljšali, večinoma pa smo izgubili po kakšno svetniško mesto. Kaj je po vašem glavni razlog, da je SDS na državnih volitvah izgubila več kot sto tisoč volivcev, drugi dve pomladni stranki pa jih nista pridobili? Najbrž Patria ni edini vzrok. Se je pomladna opcija izčrpala? Ne. Glede na to, da so nam na montiranem sodnem procesu spravili predsednika v zapor, je ta rezultat odličen. Predstavljajte si, da bi bil pred volitvami v zaporu Miro Cerar in ne bi mogel normalno voditi volilne kampanje. Prepričan sem, da Stranka Mira Cerarja ne bi prestopila niti parlamentarnega praga. Zato je glede na okoliščine rezultat dober. Res pa je, da skušajo nekateri mediji prisku-Če bi bil pred volitvami v zaporu Miro Cerar, njegova stranka ne bi prestopila niti parlamentarnega praga. titi politiko kot tako z znano floskulo »Vsi so isti« - in na koncu ljudje ne gredo na volitve. Največja volilna abstinenca je bila v okoljih, kjer prevladujejo bolj konservativni volivci. To je pač tej medijski mašineriji uspelo. Stranka Mira Cerarja je bila ustanovljena pet tednov pred volitvami in je zmagala z veliko razliko. Bi takšen recept deloval tudi na desni strani političnega prostora? Bi taka nova stranka lahko pridobila volivce, ki jih pomladne stranke ne morejo pridobiti? Na desni strani to ne more uspeti, ker nima za seboj takšne medijske mašinerije, zato ne bi mogla zmagati kot Stranka Mira Cerarja. Leta 2011 se je podobno zgodilo z Zoranom Jankovičem, na isti način je v dveh mesecih zrastel in zmagal na volitvah kot zdaj Miro Cerar. Tudi njegova stranka je obsojena na propad. Na naslednjih rednih ali predčasnih volitvah bo omrežje ali peta veja oblasti, kot ji pravim, poskrbelo za novo prevaro in bodo našli nekoga drugega. Prepričan sem, da že iščejo novo osebo, ker so videli, da je Miro Cerar operativno nesposoben. Mislim, da desna politična opcija v primernem času ob takšni medijski krajini izredno težko zmaga na volitvah. Medijski stroj in kapitalska mreža iz ozadja bosta vedno nekoga našla za volilno presenečenje, hkrati pa nad Janezom Janšo, ki so ga zaprli tik pred volitvami, izvajajo vedno nove torture, ki so zunaj meja pravne države in demokracije. Boljših načrtov si klan, ki je za levico, skorajda ne more zamisliti. Pred volitvami ste na družabnem tviterju opozorili na dvojno obračunavanje potnih stroškov Mira Cerarja, ki je na začetku leta predaval na gimnazijah v Slovenj Gradcu in na Ravnah. Volivci mu očitno tega niso zamerili, res pa tudi mediji o tem niso pompozno poročali. Mediji so to zamolčali. Imel sem zelo natančne podatke. Miro Cerar je potreboval en teden, da je pojasnil, kako je prišlo do dvojnega računa. Človek, ki je spregledal napako ob obračunavanju potnih stroškov, bo zdaj skrbel za državni proračun!? Razen nekaterih medijev so to zadevo zamolčali, ljudje pa so to sprejeli kot nekaj normalnega, če si nekdo obračuna večje potne stroške ali napiše več kilometrov, kot jih je v resnici naredil. To ni normalno, tu se začnejo lumparije, čeprav gre v tem primeru za drobne napake. Toda človek, ki predava o morali in vrednotah, mora imeti do takih pojavov ničelno toleranco. Mediji so to dejstvo zamolčali, da se ne bi okrnil lik Mira Cerarja. Podobno je tudi pri poročanju o njegovem prepozno oddanem poročilu protikorupcijski komisiji ostalo zgolj pri njegovih ohlapnih komentarjih v primerjavi s prejšnjimi predsedniki vlade, ko je medijski stroj deloval izredno orkestrirano. Tudi Bratuškovo, ko je prišla na oblast, so mediji povzdigovali, pred debaklom v Bruslju so jo isti mediji prikazovali kot Angelo Merkel, Devico Orleansko in podobno, zdaj pa so jo neusmiljeno sesuvali. Mislim pa, da Mira Cerarja tak brutalni medijski obračun vendarle ne čaka, ker ima ustrezen družinski pedigre, predvsem zaradi očeta in matere. Omenili ste, da so Alenko Bratušek mediji nosili po rokah, vse dokler se ni sama prijavila za evropsko komisarko. Ste spremljali njeno polomijo v Bruslju? Seveda sem jo spremljal. Proti koncu nisem mogel več gledati, ker me je bilo sram kot Slovenca. Pa ne zato, ker me je Alenka Bratušek po petih dneh odstavila kot direktorja direktorata za medije, saj se mi to zdi samoumevno, sicer bi tudi sam odstopil. Že kot poslanec sem spremljal njene predstavitve proračunskih usmeritev in nisem imel dobrega občutka, saj je delovala izredno arogantno. Čudi me, da je bila za takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka sprejemljiva za vodjo direktorata za proračun. Takrat je bila članica LDS oziroma Zares v Kranju, v Janševi vladi pa je skrbela za proračun. Sploh ni problem njena strankarska pripadnost, ampak smo že takrat opazovali velike luknje v njenem znanju, da o aroganci ne govorimo. Te luknje so prišle do veljave na tem zaslišanju v Bruslju. Tudi nekateri ministri, ki so delali v njeni vladi, vedo povedati, da je bilo njeno znanje in vodenje vlade kot ribniško rešeto. Nas bo njena naslednica v Bruslju Violeta Bule presenetila ali razočarala? Presenetiti nas ne more, prej nas bo razočarala. Na youtubu sem si ogledal njene nastope. Razen tega, da govori dobro angleško in lahko predava v angleščini, na tistem predavanju ni povedala kaj bistvenega. Šlo je bolj za slepljenje, ki ga zna dobro prodati. Na supervizorju lahko vidimo, da zelo uspešno sodeluje z večinoma državnimi ustanovami. Počakati moramo, kakšna bo njena dodana vrednost. Hoja po žerjavici in njena predavanja mi ne vlivajo veliko upanja. Očitno pa se je pri teh hojah naučila, da se ne opeče tako hitro. Sicer pa se vidi, da v slovenski politiki priimek Bule še vedno veliko šteje. Že pri njenem imenovanju koalicija ni bila soglasna. Cerar je povozil koalicijske partnerje, celo z vzdržanimi glasovi. Ali je to napoved, da tudi ta koalicija ne bo zdržala do konca? Zagotovo. Če se okoli takšne stvari ne morejo zediniti, je jasno, da bo koalicija prej ali slej počila. Še nobena vlada že na začetku ni toliko spotikala sama sebe kot Cerarjeva vlada. V dveh, treh mesecih se ne morejo normalno organizirati in postaviti na noge. Sto dni opozicijskega miru bo minilo v duhu Bratuškove, Bulčeve, čudnega kadrovanja in kazanja prvih razpok v vladi. Že zdaj je jasno, da bo Kari Erjavec tisti, ki bo prvi pritisnil na zavoro. Violeta Bule naj bi sodila v krog Gregorja Golobica, ki naj bi takoj po voli-Pred polomom v Bruslju so Bratuškovo isti mediji prikazovali kot Angelo Merkel, Devico Orleansko in podobno, zdaj pa so jo neusmiljeno sesuvali. tvah prevzel Cerarjevo stranko. Podob 1 no se je zgodilo tudi Zoranu Jankoviču v Pozitivni Sloveniji, ki seje na koncu razletela. Poglejte, koga je Cerar izbral za državnega sekretarja v svojem kabinetu - Tadeja Slapnika, ki je kader Zares. Saj te stranke ni v koaliciji, da o drugih kadrih ne govorimo. Očitno v Cerarjevi stranki ni dobrega kadrovskega nabora, na drugi strani pa mu drugi določajo, koga na katero pozicijo. Vsaj za zdaj se kaže, da Cerar tudi značajsko ni človek, ki bi udaril po mizi, in tega se omrežje zelo veseli. V bistvu naj bi Slapnik sodil v kvoto Desuša oziroma Iva Vajgla, ki je iz Zares prestopil v Desus. Nekateri prestopajo iz stranke v stranko, iz kvote v kvoto, samo da pridejo do nekega položaja ali ostanejo na položaju. Cerarjev fiasko je bil tudi državni sekretai Jure Leben, ki si je pripisoval titule, ki jih nima, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade je postal Matevž Frangež, ki ima, če se prav spomnim, končano le srednjo šolo. Zakaj ima Gregor Golobic, potem ko so ga volivci nagnali iz politike, še vedno tak vpliv na dogajanje v politiki in gospodarstvu? Že drugič je bila izbrana njegova kandidatka za evropsko komisarko. On je že dolgo v politiki in je zelo bister politik, ki si je zgradil čvrsto kapitalsko in politično mrežo v povezavi z mediji, preko tega pa spretno obvladuje tudi del slovenske politike. biografija Miro Petek se je rodil 1959 v Črni na Koroškem. Leta 1 984 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnja FDV) v Ljubljani. Po diplomi se je zaposiil pri Večeru, kjer je bil na koncu urednik sobotne priloge. Kot preiskovalni novinar je zaslovel z vrsto člankov o nepravilnostih tranzicije in privatizacije na Koroškem. 28. februarja 2001 so ga pred domačo hišo v Mežici pričakali zamaskirani neznanci in ga brutalno pretepli, naročniki poskusa umora in napadalci niso bili nikoli kaznovani. Za izstopajoče novinarsko delo je prejel nagradi Društva novinarjev Slovenije in Jurčičevo nagrado, sosednja Hrvaška pa mu je leta 2009 izročila nagrado gosje pero za poseben prispevek v svobodi novinarstva. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca SDS v državnem zboru, nato je mandat ponovil do predčasnih volitev decembra 2011. Potem je bi! eno leto direktor direktorata za medije. Napisal je štiri knjige: Upanje v dolini smrti (2008). V Sovinem gnezdu (2010), Hvala za besedo (201 1) in Slovenska medijska puščava (2014). Koliko je bil v ustanovitev Cerarjeve stranke vpleten nekdanji Kučanov svetovalec Zdenko Roter, ki je podobne aktivnosti celo sam priznal v svoji knjigi Padle maske? Ste jo brali? Bral sem kritike, knjige pa mi še ni uspelo prebrati. Menim, da se v Sloveniji ne zgodi nič pomembnega brez tega kroga: Golobic, Kučan, Roter in drugo omrežje z Zemljaričem na čelu. Poslanci so odvzeli poslanski mandat Janezu Janši, čeprav mnogi pravniki, celo državnozborska pravna služba, opozarjajo na neustavnost. Mediji bodo spet vso pozornost preusmerili na zaprtega prvaka opozicije, namesto da bi pazili, kaj bo medtem počela nova oblast. Medtem ko so se mediji in javnost dva tedna ukvarjali z Bratuškovo, so v ozadju potekale druge pomembne razdelitve političnih funkcij, lobiranje, najemanje kreditov. Slovenska javnost nikoli ne izve za ozadja zadolževanja države, ne verjamem, da v tem primeru ne padajo provizije. Odvzem mandata Janezu Janši je nasilje nad demokracijo, ki si ga privoščijo le še najbolj avtoritarni režimi na svetu. Ta primer bo propadel najkasneje na ustavnem sodišču, toda svoje so že dosegli, Janšo zaprli in mu odvzeli legitimni mandat, pridobljen na volitvah. Teh krivic ne bo mogoče popraviti. Politični odvzem tega mandata je kazanje moči, ki ga ima kontinuiteta. Kdor ima v tej državi politično večino, lahko naredi karkoli. Lahko smo srečni, da nas ne mečejo več v fojbe, ker z enim očesom vendarle gleda Evropa na nas, v tej slovenski karikaturi demokracije nas lahko zapirajo in vzamejo mandat, ki smo ga dobili na volitvah. Kako vidite indično sodbo Patria kot žrtev brutalnega napada oziroma poskusa umora, ki ste ga doživeli kot raziskovalni novinar? To je zanimiva vzporednica. Sodnik v Murski Soboti (Branko Palatin - op. p.) je takrat oprostil obtožene, češ da na podlagi indicev ne more obsoditi teh ljudi, da nimajo dovolj materialnih dokazov, čeprav so bili indici izredno močni, omrežja so bila znana, posredni dokazi so torej bili izredno jasni. Pri Janši pa so razsojali ravno narobe: zadoščali so že indici, čeprav ni bilo materialnih dokazov. Ko so ti ljudje odkorakali iz zapora, je to znani sodnik in profesor prava v Mariboru , dr. Zlatko Dežman na televiziji komentiral kot zmago pravne države, ker so bili ti ljudje v izredno odmevnem medijskem procesu oproščeni in ker je sodnik prestal medijski pritisk in odločil, da na podlagi indicev ne morejo biti obsojeni. Vatli na sodiščih so različni. V mojem primeru so se odločili, da obtožence oprostijo, v Janševem pa so že na začetku sklenili, da je treba te ljudi obsoditi. Vedno upoštevajo samo tiste dokaze, ki jim ustrezajo. Enkrat so indici premalo za obsodbo, drugič pa zadostujejo. Krivcev za ta brutalni napad na vas niso nikoli našli oziroma so obtožene oprostili in jim izplačali skupno 166 tisoč evrov odškodnine. Koliko odškodnine ste kot žrtev tega napada dobili vi? Nič. Nekateri odvetniki so mi prigovarjali, naj tožim državo, ker organi pregona niso opravili svojega dela, vendar se za to nisem odločil. V slovenskem pravosodnem sistemu lahko uspejo le določeni ljudje, odškodnine lahko dobijo izbrisani, lahko jo dobi neko podjetje, kot je Mirage, ki je izdelovalo avtomobilske nalepke, pa je prišlo do prekinitve pogodbe, prav tako jo bodo dobili varčevalci NLB na Hrvaškem in BIH. Ljudje, kot smo Janša, jaz in mnogi drugi, pa v tožbah proti državi nimamo niti najmanjše možnosti. Tudi pri Patrii je lahko v ozadju kapitalski interes, ne le da se s pravnomočno obsodbo politično odstrani Janšo, ampak lahko na podlagi tega uveljavljajo protikorupcijsko klavzulo, zato Sistemska tehnika že toži državo za pol milijarde evrov odškodnine. Očitno nekateri na račun teh odškodnin, ki se plačujejo iz proračuna, prav lepo živijo. Seveda jaz kot žrtev v tem primeru, ko so mi v veliki meri uničili tudi zdravje, nisem dobil niti evra. Nagrajeni so vedno drugi, naš sistem nagrajuje rablje, žrtve kaznuje dvakrat. Sporni poslovnež Janko Zakeršnik, o katerem ste takrat veliko pisali, vas je celo odškodninsko tožil in mu je sodišče prisodilo 3000 evrov odškodnine, toda ustavno sodišče je na srečo to sramotno razsodbo razveljavilo. Kako se Je zadeva razpletla? Na srečo imamo še zadnjo instanco ustavnega sodišča. Zaradi mojega pisanja sva bila skupaj z Večerom pravnomočno obsojena na plačilo kazni zaradi razžalitve Janka Zakeršnika, ki je takrat veljal za medijskega osumljenca za organiziranje napada name. Zakeršnik me je tožil zaradi razžalitve za vse članke, ki sem ji napisal o njem, in sodišče mu je prisluhnilo. Toda ustavno sodišče je tehtalo pravico do zasebnosti in pravico javnosti do obveščenosti. In dalo je prav slednjemu, ustavno sodišče je presodilo, da je bila pravica ljudi vedeti o tem, kako je ta tovariš gradil svoje gospodarski imperij, ki se je vmes s Preventom sicer že razsul, da je bil osumljen pranja denarja v državni NKBM, da ga je lastni sin predlagal za častnega občana itd. Pravica do obveščenosti je bila nad bolečinami in izpadanjem las, kar je Zakeršnik navajal v tožbi. Ta judikat je gotovo pomemben tudi za vaš primer z Janezom Zemljaričem. Pravica do obveščenosti o tem, kaj je Zemljarič počel kot šef Udbe, je nad njegovo gotovo zelo silno bolečino zaradi vašega pisanja in fotografiranja. Kaj pa če to bolečino povzroča tudi kanček slabe vesti? Večkrat ste izjavili, da si politika ni prizadevala, da bi našli napadalce. Ste lahko konkretni, v kateri politiki so napadalci uživali zaslombo in zakaj? Organizatorji napada so uživali zaslombe v levi politiki. Ta jim je omogočila vzpon s privatizacijsko krajo v tistih razmerah. O tem sem takrat pisal. Ti ljudje so tudi financirali leve stranke, povsem jasno je, da so imeli zaslombo v levi politiki. Obstajajo uradni podatki, da so financirali posamezne stranke in predsedniškega kandidata, v poročilih financiranja volilne kampanje. Seveda je veliko denarja šlo tudi mimo uradnih računov. Ko je prišlo do napada name, je bilo treba to zadevo zadušiti, in tu je leva politika odigrala pomembno vlogo za zaščito svojih financerjev. To je bila vzajemnost med koroškim gospodarskim podzemljem, ki je financiralo levo politično opcijo, ta pa jim je omogočila strašansko privatizacijo na Koroškem. Vidi pa se, da so bili ti lastniki podjetij, kot je denimo Prevent, nesposobni upravljati lastnino. To je podjetje, ki so ga olastninili v čudnih okoliščinah, danes je Koroška v veliki krizi, ker je zaradi stečaja Preventa in drugih podjetij veliko ljudi na cesti. Kazenski postopek zoper napadalce je vodila takratna tožilka Elizabeta Gyorkos, mama sedanje notranje ministrice Vesne GyorkSs Žnidar. To so bili časi, ko je bila sedanja ministrica Vesna Gvorkos več kot deset let mlajša in je tudi njej grozilo podzemlje v Mariboru. Vsaj po pripovedovanju njene mame, tožilke Elizabete, so ji, medtem ko je hodila po ulici v Mariboru, rekli: »Najprej bomo likvidirali tvojo mater, Očitno seje Violeta Bule pri hojah po žerjavici naučila, da se ne opeče tako hitro. Lahko smo srečni, da nas ne mečejo več v fojbe, ampak zapirajo in vzamejo mandat, ki smo ga dobili na volitvah. potem pa še tebe!« Upam, da se kot ministrica tega še spominja in da bo zarezala v podzemlje, ki ga je preganjala že njena mati. Imel sem občutek, da se je Elizabeta Gyorkos zelo potrudila in skušala narediti največ, kar se je dalo. Primer je dobila nekje na sredini, ko je bil že precej zavožen, bila je zelo razočarana nad sojenjem v Murski Soboti, ki so ga na koncu vodili obtoženi iz dvorane z grožnjami, razkrivanjem anonimnih prič in podobno. Sodnik nekaterih prič, ki jih je predlagala Gyorkoseva, niti ni hotel zaslišati. Zanimivo je, da je zdaj Vesna Gvorkos v vladi Mira Cerarja, katerega mati je bila takrat generalna državna tožilka in je prav tako videla spis o mojem primeru. Torej sta v vladi hčerka in sin dveh tožilk, ki sta se ukvarjali s to zadevo. Seveda nimam upanja, da bi se kdo potrudil zadevo ponovno načeti in z novimi dokazi vnovič sprožiti postopek proti gospodom, ki so bili takrat zraven. Za to pač ni politične volje. Tega primera so se hoteli znebiti takoj, ko sem šel v politiko, ker pač nisem v pravi opciji. Zato je vsem ustrezalo, da se je končalo, kot se je. Ste še vedno delničar Večera? Vas ni premamila ponudba Dela, kije pod takratnim vodstvom Andrijane Starina Kosem za posamično delnico Večera plačalo 18-krat višjo ceno od te, za kolikor jih je zdaj prodalo neznani družbi Dober Večer? Žal imam še vedno delnice Večera. Ko so najbolje kotirale, sem bil v Kliničnem centru. Vodstvo Večera je takrat začelo delnice prodajati, zato so jih začeli množično prodajati tudi drugi novinarji, ostalo nas je le še nekaj delničarjev. Tudi ko jih je Andrijana Starina Kosem kupovala po tako visoki ceni, jih nisem prodal. Preprosto mali delničarji nismo dobili nobene ponudbe, če bi jo imeli, bi jih morda kdo tudi prodal. Poleg tega sem bil idealist, ker sem menil, da je dobro, če so zaposleni oziroma novinarji večinski lastniki časopisa, ker bi jih po mojem mnenju lažje upravljali. Zdaj smo bili priča poskusom zadružništva in podobno, a za vse skupaj je prepozno. Ali bo novim lastnikom uspelo povrniti Večeru takšen ugled, kot ga je imel v času, ko ste ga tudi vi soustvarjali? To bo izredno težko. Vidi se, da naklada pada. Leta 2004, ko sem bil še tam, preden sem odšel v politiko, je imel Večer naklado 64 tisoč izvodov, današnja pa je 29 tisoč izvodov, kot piše v kolofonu. Koliko jih prodajo, pa je spet vprašanje. Brez temeljitih rezov v vse dele Večera, od uredništva do komerciale, ne bo šlo. Pri tem rezih pa je vprašanje, kako to doseči. Sodnik v Murski Soboti je takrat oprostil obtožene, češ da na podlagi indicev ne more obsoditi teh Hudi. da nimajo dovolj materialnih dokazov. Poznate nove lastnike? Uroša Hakla poznam po medijih. Dejstvo je, da je bil Večer prodan za drobiž. Novi lastnik se bo moral, če si bo hotel ta vložek povrniti, lotiti korenitih rezov. Ko pa se jih bo lotil, bo to v hiši, kjer prevladuje izredno samoupravljavska miselnost, izredno težko in bo naletel na konflikte. Ali je padanje naklade tiskanim medijem izključno posledica interneta ali so morda razlogi tudi v nepluralnosti medijev? Trdim, da so razlogi tudi v nepluralnosti medijev. Absolutno. Vsi kažejo s prstom na nove platforme, da internet uničuje medije, kar ne drži povsem. To je eden od razlogov, ne pa edini. Treba je znati povezati obe platformi, tiskani del in internet. V Sloveniji je nepluralnost izrazita in se še povečuje v etabliranih medijih z največjim dosegom. Padec naklade morajo ti mediji pripisati tudi dejstvu, da ne krijejo več političnih spektrov v Sloveniji. Imamo v Sloveniji svobodo medijev? Večina medijev je povezanih z eno politično opcijo, tožilci pa preganjajo novinarje zaradi objave tajnih dokumentov ter razžalitve državnih in lokalnih organov. Novinarji radi govorijo o tem, da so pritiski, da ni medijske svobode, da pritiskajo lastniki. Velikokrat je res, da imajo novinarji toliko svobode, kolikor si jo vzamejo. Res je, da je veliko novinarjev v prekernem odnosu, da se bojijo za tistih nekaj fičnikov, ki jih dobijo. Na drugi strani pa je problem, ker so zlasti mnogi lokalni mediji odvisni od medijskega sklada, od občinskih proračunov ali od oglaševalcev. Na lokalni ravni se velikokrat dogaja, da neka medijska hiša dogodek krije le, če za to nekdo plača. To ni več novinarstvo, ampak slaba trgovska praksa. Žalostno je, da celo kulturnih dogodkov mediji ne želijo obravnavati, če za to ne dobijo posebnega plačila. Lokalne in podobne oblasti si na tak način kupujejo ure medijskega prostora, da lahko nastopajo na račun davkoplačevalcev. Verjetno bi bilo treba medijsko zakonodajo ustrezno popraviti, tisti, ki enostavno ne morejo preživeti, morajo ugasniti. Slovenija se fiktivno ponaša z medijsko pluralnostjo, ker ima na dva milijona prebivalcev več kot 1800 medijev, toliko jih je vpisanih v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo. Med njimi pa ni nobenega vodilnega desnosredinskega dnevnika. Seveda. Vsi mediji, ki imajo velik doseg, so izrazito na strani leve politične opcije. Zato je ob tem dejstvu, da so vsa vodilna medijska trobila leva, težko na volitvah doseči dober rezultat, to je misija nemogoče. Pravica do obveščenosti o tem, kaj je Zemljarič počel kot šef Udbe, je nad njegovo gotovo zelo silno bolečino zaradi vašega pisanja in fotografiranja. Ste si kdaj želeli vrnitve v novinarstvo po vsem hudem, kar ste doživeli v tem poklicu? V prvih dveh letih političnega življenja sem ga izredno pogrešal. Bilo mi je žal, da sem prestopil v politiko, kasneje pa ne več. Vrniti se v takšno medijsko krajino, kot je v Sloveniji, večino novinarskih hiš poznam od znotraj, ker imam povsod kolege, v takšne razmere si ne bi več želel priti. Tudi možnosti za to nimam, saj so mi zaprta vsa vrata, ker sem kontaminiran. Če iz novinarstva greš v našo politično opcijo, ti zaprejo vsa vrata. Prevladuje prepričanje, da novinarji naše politične opcije niso objektivni, vsi drugi pa da so, tudi če so se vrnili iz parlamenta ali z ministrskih položajev na RTV Slovenija. Tam se nihče ne sprašuje o njihovi politični opredeljenosti. Zato je zelo velika žrtev, če novinar odide v politiko, ker je njegova kariera zapečatena. To pa seveda ne velja za javne uslužbence, ki jih služba še vedno čaka. Meni se to zdi neenakost pred zakonom. Bratuškova je bila direktorica direktorata in jo večno čaka služba. Lahko se sprehaja med vlado in parlamentom, skoči še v Bruselj, na koncu pa jo bo čakala stara služba v javni upravi. Enako ve-Sedanji ministrici Vesni Gyorkos je pred desetimi leti grozilo podzemlje v Mariboru: »Najprej bomo likvidirali tvojo mater, potem pa še tebe!« lja za zdravnika v Kliničnem centru, učitelja na šoli, mi pa smo zelo veliko tvegali in se kontaminirali, zato za nas ni več vrnitve v nekdanjo profesijo. Še posebno tvegamo tisti, ki smo po izobrazbi univerzitetni diplomirani novinarji in se ne moremo ukvarjati s čim drugim kot novinarstvom, ker preprosto ničesar drugega ne znamo. Lahko pišete knjige. Pred pol leta ste izdali Slovensko medijsko puščavo, pred štirimi leti pa knjigo V Sovinem gnezdu. Pripravljate še kakšno novo? Vedno se mi porodi kakšna ideja, teh je zelo veliko. Pišem, ker rad pišem. Objavljati pa ne morem nikjer, razen v zadnjem času na zamejskem portalu slomedia.it, za katerega pišem kolumne. Tako ohranjam stike s pisanjem in napišem še kakšno knjigo. Na tem področju imam veliko idej. V zalogi imam več tisoč strani mojega primera, zato o tem načrtujem knjigo. To bo zelo obsežno delo, pomembno pa je tudi, da je od takrat minilo precej časa. Po 15 letih bom lahko bolj objektivno pisal o dogajanju, vsak nov dokument mi ne bo odpiral nove rane, zato bom lahko dokumentacijo ocenjeval bolj realno. Načrtujem, da bom v knjigi obelodanil tudi vsa imena in vse potrebne dokumente. Verjamem, da bo takrat marsikoga v tej državi sram; če mreže iz ozadja, ki so takrat in še zdaj kreirajo politiko v Sloveniji, sploh poznajo občutek sramu. V tem času se je zelo veliko spremenilo, zato je lahko ta časovna razdalja zanimiva. Vse, o čemer sem takrat pisal, se je v bistvu uresničilo. ■"

Medij: Reporter
Avtorji: Kršinar Igor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 20. 10. 2014 
Stran: 34