Kljub temu številni opozarjajo, da bi morala predsednika uprav NLB in NKBM oditi že ob lanskih testih, ko sta obebanki izkazali pozitiven kapital, nato pa so testi razkrili ogromne primanjkljaje. Evropskega bančnega testa stresa sicer ni opravilo 25 od 130 testiranihbank, ki jimjeskupaj primanjkovalo 25 milijard evrovnajkakovostnejšega delniškega kapitala. Največ, devet, je italijanskih. Proračun Bruselj potrdil predlog za leto 2015 slovenska vlada letošnji rebalans Evropska komisija je včeraj v prvi fazi potrdila dopolnjen osnutek slovenskega proračuna za leto 2015, ki ga je v Bruselj poslala vlada premiera Mira Cerarja. Proračun, okaterem seje vponedelj ek uskladil vrh koalicije, temelji na ukrepih za povečanj e prihodkov in varčevanju. Vlada na odhodkovni strani načrtuje 607 milijonov evrov prihrankov, ki naj bi jih dosegli tudi z omejevanjem stroškov dela v javnem sektorju, na drugi strani pa dodatnih 108 milij onov evrov prihodkov. Kljub obljubam finančnega ministra Dušana Mramorja, da novih davkov ne bo, nameravajo večje prihodke med drugim doseči z zvišanjem davka na zavarovalne posle, zvišanjem davka na finančne storitve ter uvedbo trošarine za sladkor v pijačah. Evropska komisija bo končno mnenj e o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2015, tudi slovenskem, sicer objavila do konca novembra, ko bodo izrecno povedali tudi, kakšna tveganja zaznavajo za uresničitev načrtov. Vlada je včeraj sprejela tudi rebalans letošnj ega proračuna. Primanjkljaj se bo po napovedih povečal za približno 200 milij onov evrov, na 1,2 milijarde evrov, to j e 3,4 odstotka BDP oziroma 0,2 odstotne točke več od sprva načrtovanega. Rebalans na poti v državni zbor spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Ta med drugim predvideva dvig največjega možnega obsega zadolževanja države s 4,87 na 5,95 milijarde evrov, s čimer lahko vlada izkoristi ugodne razmere na mednarodnih finančnih trgih in si še letos zagotovi čim več denarja, ki ga bo potrebovala v letu 2015. Po novem bo proračun lahko dal predplačilo za kritje začetnih stroškov stečaja, s čimer si država po nekaterih virih odpira pot za financiranj e finančnih lukenj na sodiščih, novela pa vsebuje tudi več »tehničnih« ukrepov, ki bi jih po mnenju nekaterih lahko opisali kot kreativno računovodstvo. Neučinkovitost Makedonijaboljša za posel kot Slovenija Na lestvici Doing Business 2015, ki jo j e Svetovna banka objavila včeraj, je Slovenija z lanskega 46. mesta med 189 državami letos zdrsnila na 51. mesto. Pred nami so Makedonija (30. mesto), Črna gora (36.), Bolgarija (38.) in Romunija (48. mesto). Slovenija seje najbolje izkazala pri zaščiti malih delničarj ev in ustanavljanju podjetij, v primerjavi z lani so slabše razmere na področju gradbenih dovoljenj, najslabši pa smo na področju pridobivanja posojil in učinkovitosti sodstva pri reševanju sporov. Na prvem mestu je že devet let Singapur, med evropskimi državami seje najvišje uvrstila Danska, na 4. mesto. Obeti Nemško ohlajanje Poleg sistemskih ovir poslovanje slovenskim podjetjem otežujejo slabši gospodarski obeti Nemčije, našega najpomembnejšega izvoznega trga. Gospodarsko razpoloženje se je oktobra poslabšalo ze sesti mesec zapored in upadlo na najnižjo raven v skoraj dveh letih. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki ga j e objavil inštitut If o, se je znižala s 104,7 na 103,2 točke. Upad je posebej opazen v predelovalnih dejavnostih, še vedno so pesimistična podj etja v prodaji na drobno. Nemška vlada za letos pričakuj e 1,2-odstotno, za prihodnj e leto pa 1,3-odstotno rast BDP, a sodeč po novi raziskavi Združenja nemških gospodarskih zbornic, v kateri j e sodelovalo 27 tisoč članov, gospodarstveniki pričakujejo, da bo rast manj ša od napovedi. Mobilno plačevanje Začetno navdušenje nad storitvijo Apple Pav Ta teden je tudi uradno začela delovati storitev za mobilno plačevanje Apple Pay na ameri škem trgu, ki j e v samo prvih treh dneh delovanja opazil več kot milij on kreditnih kartic. Po mnenju številnih analitikovbosta preprosta uporaba in sodelovanj e drugih glavnih igralcev na trgu plačilnih storitev naj pomembnej ša za to, da utegne Apple Pay postati eden izmed prvih uspešnih mobilnih plačilnih sistemov. Poleg plačil na prodajnih mestih ga j e mogoče uporabiti tudi za spletne nakupe. Za sodelovanje seje odločilo že več kot 500 bank. 653 milijona evrov znova potrebujeta NLB in NKBM za kapitalsko ustreznost. 1,2 miljarde evrov proračunskega primanjkljaja ob koncu leta pričakuje vlada. Največji državni banki bosta nov primanjkljaj pokrili z letošnjim dobičkom, namesto da bi se ta stekel v proračun, ki vsak evro krvavo potrebuje. i^i^i^i^i^Vi^^pE|ii.^^^^^^^Ki^A - m^^^ MJMB-MjMK^^fr'** vESV" i^i^^~~~^^Bi^toJKb]3j^^edia l^u9^SriKa Zadravec Caprirolo, Bošturi i^i^Bi^i^Hi^i^i^i^i^Gfl^i^p&mlSvilan (SID banka) in Aleš Hauc (NF^i^i^H i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^*^^ rezultato^te^^i^i^i^i^ifl

Medij: Finance - Weekend
Avtorji: Unknown
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Finance Weekend
Datum: 30. 10. 2014 
Stran: 6