Finance, 30.10.2014
Doing Business 2015: Ruanda ostaja do posla bolj prijazna kot Slovenija Slovenija je na lestvici Svetovne banke zdrsnila za pet mest, padla je tudi Ruanda, a je spet pristala pet mest nad nami. Slovenija za izhod iz težav vsako leto bolj nujno potrebuje tuje naložbe, aje iz leta v leto za posel manj privlačna, kaže zadnja lestvica Doing Business, ki jo pripravljajo analitiki Svetovne banke. »Vse, kar naredimo, naredimo narobe, in to se vidi na daleč. Zato vse slabša uvrstitev Slovenije na takšnih lestvicah za nikogar pri nas ni nobeno presenečenje,« pravi Igor Akrapovič, kralj svetovnega trga izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile. Predsednik vlade Miro Cerar se bo danes sešel z Angelo Merlcel, prvo damo največjega evropslcega gospodarstva Nemčije. Med temami pogovora bo tudigospodarslco sodelovanje in le upamo lahlco, da bo Cerarju Merldovo z njegovim šarmom uspelo prepričati, daje Slovenija zanimiv cilj, kamor bi nemšlci vlagatelji lahlco prinesli svoj lcapital. Na Cerarjev šarm se pač moramo zanašati, saj nam velilco drugega ne preostane.
Prijaznost poslovnega olcolja zagotovo ni lcarta, na lcatero bo Cerar igral dan po tem, lco je Svetovna banlca objavila poročilo Doing Business. Še kar capljamo za Ruando Slovenija seje na lestvici Svetovne banlce letos uvrstila na 51. mesto izmed 189 držav. Lani seje Slovenija po popravljeni metodologiji uvrstila na 46. mesto. To pomeni, da smo letos izgubili pet mest. Lani seje Ruanda uvrstila mesto višje od Slovenije, letos paje država v osrednji Afriki, lcjer je še pred slabim desetletjem divjala brutalna državljanslca vojna, pet mest nad nami. Pred nami so letos Malcedonija, lci je zasedla 30. mesto, Črna gora na 36., Bolgarija na 38. in Romunija na 48. mestu. Hrvašlca seje z lanslcega 67. mesta letos povzpela na 65. mesto. Reforme so ključ Čeprav Ruanda brez dvoma sodi v lcategorijo držav tretjega sveta, njena reformna prizadevanja v zadnjem desetletju niso ostala neopažena pri avtorjih omenjene lestvice. Da so reforme odločilne, se strinja tudi Rasto Ovin, delcan mariborslce falcultete Doba: »Iz podatlcovje razvidno, da najbolj šepamo na tistih področjih, lcjer bi morali narediti reforme.« Talcšna slika za tuje vlagatelje ni dobra, ocenjuje. »Tisti, lci imajo namen priti v Slovenijo, razmere analizirajo precej bolj podrobno, vendar pa lestvicalcaže tudi na delovanje institucij. To pa da podobo o državi, lci za vlagatelja ni najboljša. Še zlasti pri vprašanju uveljavljanja zalconodaje in pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, lcjer najbolj šepamo,« dodaja Ovin. Dobro ščitimo male delničarje, slabo rešujemo sodne spore Svetovna banlca 189 držav oceni na podlagi desetih meril. Na podlagi teh meril razvrstijo države glede na pogoje poslovanja, položaj na lestvici pa lahlco močno vpliva na vlade in njihovo politiko. Slovenija seje na 10 podpodročjih, lci sestavljajo skupno uvrstitev države, znova najvišje uvrstila pri zaščiti malih delničarjev, drugo najboljše področje paje bilo ustanavljanje podjetij . Najslabše smo se izkazali na področju pridobivanja posojil, uvrstili smo se na 116. mesto. Učinkovitost sodstva pri reševanju sporov pa nas je postavila na 122. mesto med 189 državami. »Vse, lcar naredimo, naredimo narobe, in to se vidi na daleč. Zato vse slabša uvrstitev Slovenije na talcšnih lestvicah za nilcogar pri nas ni nobeno presenečenje,« pravi Igor Akrapovič. Zakaj bi tujci vlagali v Sloveniji, če Slovenci nočejo? Robert Grah, direktor družbe SG Automotives, se strinja, da lestvica Doing Business natančno lcaže, lcam pluje naše gospodarstvo. »Še Slovenci ne vlagamo v Sloveniji, zalcaj pričalcujemo to od tujcev,« se sprašuje Grah. Kaj storiti, da se bomo v prihodnje na talcih lestvicah uvrstili bolje? Akrapovič na prvo mesto med ulcrepi postavlja umik politike iz gospodarstva, sledijo razbremenitev plač in debirolcratizacija ter odprava izplačevanja nepovratnih sredstev, lci umetno ohranjajo pri življenju slaba podjetja. S sanacijo bank nismo, razen stabilizacije finančnega sistema, rešili še nič, meni Uroš Ožbolt, direlctor upravljanja premoženja pri Alti Invest. Da bi pridobili lastniški lcapital, moramo privabiti tuje vlagatelje, saj banlce ne morejo posojati že prezadolženim podjetjem. »Odločilno je lastništvo in alctivna vloga pravih lastnilcov, lci vedo, lcaj narediti s podjetjem. Vemo, lcdo se v pretelclosti ni izlcazal lcot pravi lastnik. Ceno za to pa plačujemo vsi,« dodaja Ožbolt. 14. Zaščita malih m delničarjev m UVRSTITEV IZBRANIH .T^^^^^^^^^^^C 51 / 90. wr iifi^^^^fc* Država M ~^W Skupna -A I *2g^f l fl Pridobivanje i^i^i^L uvrstitev lasunsiva posojil mmmm^^m Hongkong
Medij: Finance
Avtorji: Mihajlović Novica,Perčič Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 30. 10. 2014
Stran: 4