Dnevnik, 10.06.2013

Občine pokupile Komunalo Ptui Komunalno podjetje Ptuj, ki je lani kljub nekoliko nižjim prihodkom (11 milijonov evrov) izplavalo iz izgube, je še tesneje v rokah okoliških občin. Občine Gorišnica, Zavrč, Cirkulane, Majšperk in Videm pri Ptuju so od 23 malih delničarjev skupno odkupile več kot 13 odstotkov komunalnega podjetja, daleč največ od Refije Omerovič in Jožefa Cvetka. Občine po novem obvladujejo 92 odstotkov komunale, od tega več kot polovico Mestna občina Ptuj.

Dnevnik, 10.06.2013

Skupščine Boj za delitev dobička se zaostruje Matjaž Polarne Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend. Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend. Mali delničarjiso v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko.

Delo, 10.06.2013

Znana praksa Kabinet Alenke Bratušek je na skupščini Aerodroma Ljubljana, mimo upravljavcev državnega premoženja in mimo kodeksa o upravljanju družb, h kateremu naj bi bili zavezani državni lastniki, v dogovoru z malimi delničarji v nadzorni svet spravil dva predstavnika, Milana Peroviča in Nino Mauhler. Na Sodu jn Kadu o tem niso vedeli nič. • Kaže, da se gospa premierka res zelo hitro uči. Od svojega mentorja z Magistrata bo gotovo dobila pohvalo, prijazno trepljanje po rami in spodbudne besede: »Tako se dela, Lenčica, tako se dela, nje.«

Delo, 10.06.2013

Predvčerajšnjim pidi, jutri prazni žepi Premoženje Kom je izginil tako imenovoni pidovski baron Darko Horvat? Dobili smo informacijo, da mu gre za nohte, zato smo se odpravili po sledeh ostankov imperija Aktive. Kaže, da so milijoni vsaj delno že skopneli in da iz države bežijo še zadnji centi. ANUŠKA Delič Kot sta zlasti časnika Dnevnik in Finance v preteklosti pogosto pisala, naj bi se Darko Horvat od skupine Aktiva (in vseh njenih hčera in posvojenk) poslovil že pred najmanj dvema letoma. Na seznam pidovskih oportunistov se je uvrstil z iztisnitvijo malih delničarjev Aktive in domnevnim izčrpavanjem podjetij, ki jih je prevzel, kar je sicer vedno zanikal. Leta 2002 se je skupaj z ženo Petro preselil v Veliko Britanijo, češ da bo iz Aktive naredil multinacionalko, premoženje družbe pa je kmalu potovalo na Nizozemsko in naprej. Prav tako naj bi tja potovalo po nekaterih ocenah več sto milijonov evrov naložb malih delničarjev, ki so v Aktivi Invest nameravali oplemenititi svoje certifikate. Sledi nekdanje Aktive so še danes vidne, njeni poganjki pa rastejo vsaj v Veliki Britaniji, Luksemburgu, Liechtensteinu, na Nizozemskem, v Hongkongu, Izraelu in gotovo še kje.

Delo, 10.06.2013

Predvčerajšnjim Aktivini pidi, jutri vse bolj prazen žep Ozadja V poslovnih registrih po svetu smo preverili, ali gre pidovskemu baronu Darku Horvatu res za nohte Ljubljana - Darko Horvat, sinonim za skupino Aktiva in pidovske oportuniste, se je že pred leti umaknil iz naslednic tega imperija, toda naša analiza kaže, da seje najverjetneje umaknil zgolj v ozadje. Prav tako kaže, da se njegove sanje o Aktivi kot pravi multinacionalki niso uresničile. ANUŠKA DELIČ Darko Horvat se je s soprogo pred približno enajstimi leti preselil v Veliko Britanijo, menda začasno, zlasti pa z namenom razviti skupino Aktiva v pravo multinacionalko, češ da ga pri nas ovira neustrezna gospodarsko-zakonodajna klima.

Dnevnik, 08.06.2013

Država bi ga izžela do suhega Tomaž Modic Na prihajajoči skupščini Telekoma Slovenije naj bi delničarji odločali tudi o nasprotnem predlogu, da se jim izplačajo maksimalne možne dividende, kar sto milijonov evrov Vse kaže, da Telekom Slovenije letos med delničarje ne bo razdelil le dobrih 33 milijonov evrov dividend, kot je bilo najprej predvideno, ampak kar trikrat toliko. Skupščina, ki bo 1. julija, naj bi odločala tudi o predlogu, naj se delničarjem izplača ves bilančni dobiček - sto milijonov evrov. Ali je država na Telekom v osemdnevnem zakonskem roku res vložila nasprotni predlog glede uporabe bilančnega dobička, včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti. »Sod dejanj na prihodnjih skupščinah ne komentira,« so nam sporočili iz družbe, ki zastopa nekaj manj kot 69 odstotkov lastništva v Telekomu.

Delo - Sobotna priloga, 08.06.2013

Delo, i. junija Omejevanje plač in vrhunski kadri ne gredo skupaj Kpisanju sta me spodbudila prispevka v sobotni izdaji dnevnika Delo. Izvršna direktorica Združenja Manager za mandatno obdobje 2012-2015 izjavi: »Če podjetje dalj časa slabo posluje, potem ima slab nadzorni svet in vodstvo. Menedžment bi moral biti vedno dobroplačan, ker slabi menedžerji sploh ne bi smeli imeti dostopa do teh položajev.« Novinarka Dela, gospa Maja Grgič, naslovi prispevek »Omejevanje direktorskih plač in vrhunski kadri ne gredo skupaj«. Vsemu zapisanemu težko oporekam, še posebej, če vse zapisano umestim v širši in današnji mednarodni družbeni kontekst. Zelo pomembna, po mojem osebnem prepričanju celo najpomembnejša, je vloga lastnika določene organizacije in lastnikov prispevek k sedanjemu stanju v družbi.

Delo, 08.06.2013

Magične rešitve v upravljanju Neodvisni nadzorniki Njihova naloga je »discipliniranje« nadzornikov predstavnikov večinskega lastnika DELOVA JAVNA RAZPRAVA Sistem upravljanja podjetij v državni lasti, ki seje v zadnjih letih že večkrat spremenil, je spet na razpotju. Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ni več, Slovenski državni holding pa še ni zaživel, saj vlada pripravlja nove rešitve. Da bi te bile čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti, h kateri vabimo vso zainteresirano javnost, ki svoja mnenja o tem lahko pošlje na upravljanje@delo.si. Med panelom na Evropski konferenci korporativnega upravljanja v Dublinu sem med brskanjem po spletni strani ECGI našla res dobro novejšo študijo (Deconstructing Independent Directorsl) o pomenu neodvisnih članov upravnih odborov v družbah s koncentriranim lastništvom.

Večer, 07.06.2013

Pobrali so jim ves dobiček Na skupščini Aerodroma Ljubljana: glasovanje o gradnji novega potniškega terminalaje uprava umaknila z dnevnega reda zaradi "novih okoliščin" ALEŠ MIŠIC Na včerajšnji skupščini Aerodroma Ljubljana, prisotnih je bilo 45,82 odstotka delnic z glasovalno pravico, glasovanje ni potekalo povsem v skladu z željami uprave in nadzornega sveta, saj sta bila sprejeta nasprotna predloga tako pri uporabi bilančnega dobička kot pri predlaganih članih novega nadzornega sveta, o soglasju za gradnjo novega terminala na ljubljanskem letališču pa sploh niso odločali. Ker država kot večinska lastnica nima glasovalnih pravic v letališki družbi (kljub temu pa je lahko vložila nasprotne predloge), zdaj obvladujejo Aerodrom Ljubljana mali delničarji, zbrani okoli Rajka Stankoviča (Mali delničarji Slovenije), ki razpolagajo z okoli tretjino delnic.

Finance, 07.06.2013

Aerodromov terminal odvisen od spremembe. Novo skupščino Aerodroma Ljubljana je pričakovati že prihodnji mesec, ko bo država najverjetneje že imela glasovalne pravice in tako upravi potrdila želeno naložbo v 56-milijonski potniški terminal. Država, paradržavna sklada Kad in Sod ter Zavarovalnica Triglav, ki je v posredni državni lasti, so na včerajšnji skupščini zaradi odločbe agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o kršenju prevzemne zakonodaje ostali brez glasovalnih pravic. Kot je na skupščini včeraj pojasnil predsednik uprave Aerodroma Zmago Skobir, so odločanje o novem potniškem terminalu umaknili zaradi spremenjenih okoliščin -Aerodrom je namreč uvrščen med naložbe, Id jih namerava država prodati .